dare.likar@siol.net

KONVERTIT

14.09.2014 · 14 komentarjev

Tako se z Marinkom že kar nekaj časa nisva pogovarjala. Ko je sedel tam pred tisto betulo, mi je bilo v trenutku jasno, da si želi sogovornika. Da je slabe volje. Da ga je nekaj spravilo ob živce. Že itak ni bilo ravno pogosto, še manj vsakdanje, da si je privoščil popivanje, še posebno glede na to, da je bil čisto navaden delovni dan.
»Kaj je, stari!?« sem poskusil biti dobrovoljen in duhovit.
»Ma ja, nič posebnega! Včasih pride tako, da je človek potreben malo oddiha in malo časa, ko lahko izklopi ves ta drek. Tega se nam je pa res začelo malo preveč vsipati na glavo … pa, jebemti, a veš da mi pol ure in eno pivo ne pomaga več, da bi si shladil glavo! Ne vem, ali je z mano kaj drugače kot pred časom ali … «
Potem sva malo ponergala okoli vremena in omenila glavne smešnice iz aktualne politike in splošnega dogajanja v deželi. Malo zdravega cinizma vedno dobro dene. Materiala za takšen pristop pa je tako ali tako na pretek. V teh časih in v teh krajih.
»A veš, ko smo včasih govorili o ljudeh, ki se obračajo po vetru, o takih, ki se vedno znajdejo nekako tako, za svoj prav. In jim, po navadi zelo očitno, ni nič mar kako to doživljajo ljudje okoli njih in kakšno škodo naredijo drugim!?«
»Seveda se tudi spomniš … « si je kar sam odgovoril in nadaljeval »da sam nisem bil pretirano kritičen do teh ljudi. Pa naj smo jih imenovali oportunisti, konvertiti, podrepniki ali pa kar mone, vseeno. Vedno se mi je zdelo, da tako na splošno ne gre za tako strašno slabe ljudi, kot smo robantili. Kaj pa vem, mogoče sem res premehak, ampak vedno sem poskusil videti pri ljudeh prej boljše, kot pa tiste najslabše stvari. Predvsem pa vedno pravim, da so bili tisto neki drugi časi. A veš, mislim tisto, kar smo kdaj šimfali, da so bili eni rdeči, zdaj pa pojejo na koru in podobne reči?!«
Komaj sem deca malo ustavil, naročil za oba novo pijačo, ko je že nadaljeval ta, zanj zelo nenavaden in presenetljivo gostobesedni samogovor.
»Vedno sem bil mnenja, da smo ljudje pač različni. No, saj me je kdo kdaj že ujezil. Recimo kakšen šef. Flavio, na primer. Mislim, ko sem bil mlajši, sem kdaj razmišljal, kako bi bilo dobro kakšnega prasca počakati za vogalom in ga kresniti s špevto po betici. Ali pa, ko je bil kateri od njih že bolj v letih, sem mislil kako bo svet čisto drugačen, ko bo končno odsmradil v penzijo. Pa ni bilo nič. Prišli so drugi in tretji in vedno je bilo enako ali pa smo celo za kakšnega neskončno pokvarjenega pozneje tuhtali, da niti ni bil tako slab. Pa da ne govorim o tistih, ki so potem, ko je razpadla država zamenjali kakšno barvo. So se pač časi spremenili. Včasih je človek lahko borec, včasih pa ne more biti. Vsak že ne. Moja stara soseda skoraj vsak dan gre v cerkev in tam žebra tiste litanije. Verjetno se ji zdi, da je še za nazaj dolžna cel kup očenašev in zdravamarij. Včasih je bila učiteljica in skoraj do konca tudi član partije. Pa so že takrat radi namigovali, da gre včasih nekam v svoje kraje za božič in veliko noč tudi v cerkev, k spovedi in obhajilu. Hehe, a si predstavljaš?«
»No, no, Marinko!« sem nekako pa le prekinil monolog »ampak nekaj bolj konkretnega te je pa le spravilo s tira, a ne!?«
»Ja, tega tipa pa ne morem prebaviti. Ne morem pa pika!«
Ne vem zakaj mi je bilo takoj jasno za koga gre. Ne glede na to, da ni Marinko omenil nobenega imena!
»Pa mi ni nikoli šlo posebno v nos njegovo napredovanje, njegova funkcija, njegova plača! Prav briga me. Edino to pa rad omenim, da je ravno tako kovač, kot sem sam. To pa z veseljem poudarim v kakšni debati. Zakaj je napredoval je zame tudi uganka, ampak očitno so direktorji imeli kriterije, ki jih je znal obrniti sebi v prid. Potuhnjen je zadosti, užaliti človeka mu tudi ni težko, da bi sam sprejel kritiko je pa itak prebutast«
»Lahko pa ti povem kako je bilo na začetku. V kovačijo je prišel komaj nekaj mesecev pred mano. Pa se je vseeno obnašal kot star general, ko sem prišel. Dokler mi niso povedali, sem mislil, da je tam že vsaj deset let. Bil je vzvišen in nadut, predvsem pa mi je ostalo v spominu, da je, posebno na nočnih šihtih, ogromno časa prespal. Mislim, prav neverjeten je bil. Kjerkoli se je ustavil, malo naslonil ali pa vsedel … v parih sekundah je že vlekel dreto. Ali pa je reševal križanko v cajtengu, da so ga vedno morali iskati in prositi, da je prišel pošraufat prešo ali zamenjati zlomljen kos.«
»In ravno tako sva se spoznala tudi midva. Seveda sem bil čisto zelen in nevajen strojev. Pa še cela reč se mi je zdela, ko so me že takoj dali na nočno. Kot mali car sem se počutil na tisti mašini. Dokler ni crknila. Ja, kakopak da je crknila! Nekaj časa sem vklapljaj tisto reč, stikal po ventilih, se trudil z rorom kaj premakniti , potem pa sem moral obupati. No, sem si mislil, saj je kolega tudi na šihtu!! In sem stopil po pomoč. Ves začuden, zmečkan in krmežljav me je gledal kaj bi rad. Saj bi mi samo pokazal, bom že jaz popravil, sem modro kimal. In se ga spomnim, kot bi bilo zdaj. A jaz ti bom hodil, a jaz!? To je ponovil najmanj petkrat in zraven delal frise, kot bi hotel od njega barvni televizor v dar. Pa ni šel, da veš. Nisem ga premaknil. Ni premaknil riti za dvajset metrov in mi dal en usran nasvet. Do jutra je preša stala in dobil sem črno piko na prvi samostojni delovni dan.«
»Dobro Marinko« saj razumem, da te je jezilo vse skupaj, ampak od tistega je trideset let. Pa ja ni ravno danes prišlo vse za tabo?«
»V bistvu nisem nikoli pozabil. Ampak, kot sem že rekel, nisem zamerljiv človek in pogosto sem celo preveč prizanesljiv.. Samo to danes, o porkaduš mater sto mater!!«
Tokrat sem ga samo vprašujoče pogledal. Še bolj radovedno, kot prej!
»Delavnico so nam pripravili v fabriki. A veš tisto reč, malo predavanja, malo slikc in potem so vsi pametni. Že ko sem videl naslov, me je malo potreslo. RED V DELOVNEM PROCESU IN TOVARIŠKI ODNOSI. Ampak to bi še prestal. Potem pa je kot predavatelj prišel pred nas … pfuj … ravno ta drekač!!«
»Takrat me je pa pogrelo. O mater, da me je! Planil sem pokonci in šel proti vratom!«
»A kar ven si šel? Pa te bodo sekirali zaradi tega! Gotovo te bodo! Pa še ure ti bodo manjkale!«
»Ne vem točno. Mogoče pa ne bo nič. Se mi je zdelo, da mu je malo pa le kapnilo za kaj gre. Posebno takrat, prej kot sem oddivjal skozi vrata, takrat ko sem siknil … a jaz, da bom to poslušal, a jaz!!?«

  • Share/Bookmark

Kategorije: v afektu · črkar



14 odzivov ↓

  • miri // 14.09.2014 18:33

    Ko taki pridejo v penzijo šele pogruntajo kako so jih nadrejeni izrabili za svoje podle rabote.Ne je…jih ne bivši nadrejeni,še manj pa bivši podrejeni.Kar malo ubogi se mi zdijo,ker so mislili,da so nezamenljivi.

  • daredare // 14.09.2014 19:52

    Ja, ampak v teh časih se človeku marsikaj lahko zgodi že prej kot pride pod SPIZ. Ni več veliko tistih večnih šefov, kot pred leti. Sicer takšni ne nazadujejo, ampak redko pa dovolijo komu, da si ustvari preveč udobno gnezdo. Zadnja leta so kot eden od modernih ukrepov zelo zanimive t.i. rotacije. Takrat malo premešajo vodstvene delavce med sabo in vsak dobi druge ljudi in drug oddelek. Domnevam, da se jim takrat kar meša. Ponavadi se to sicer zgodi z nekim strašno učenim in pomembnim razlogom. Mi običajno pojma nimamo zakaj gre, uni prav tazgornji pa že imajo neko svojo logiko. Lahko gre tudi za sankcije ali karkoli. Takrat zagotovo preživljajo Flavioti težke čase, dokler se spet ne ustalijo. Verjetno takrat tudi malo podvomijo v svojo nezamenljivost. Ampak ta, ki mi je dal ta današnji navdih je pa zelo stalen in jako trpežen! :)

  • mijau // 16.09.2014 16:06

    Zdaj so na tapeti zamenjav župani občin. Ampak tokrat bomo sami volilci krivi, ker smo jih izvolili, če se bo izkazalo, da so kakšni Flavoti.

  • realist // 18.09.2014 13:37

    Volili bomo tiste, za katere mislimo, da bodo uspešni na vseh tistih področjih, kjer se v preteklosti ni naredilo dovolj. Ampak jaz se ne počutim krivega, ker niso bili uspešni, to je njihova zadolžitav, za katero so dobro plačani (niso po učinku) pač pa po postavki, ki jo postavijo glede na funkcijo. Treba bi bilo uvesti akontacijo plače za vse zaposlene, glede na uspešnost pa poračunati za nazaj. Veliko uslužbencev dobiva bajne plače za svoje delo, ki pa večinoma niso nikomur odgovorni za slabo ali celo škodljivo delo, ki so ga opravili, denar se zapravlja za razne institucije, ki so sami sebi namen, koristi pa nobene. To bi morali že enkrat prerezati v državnih ustanovah, pa tudi po posameznih občinah, kjer se gnete raznoraznih višjih svetovalcev, ki pa niso kompetentni, niti osposobljeni za mnoge stvari, ki jih občani želijo urediti.

  • daredare // 20.09.2014 13:44

    @mijau, seveda bomo sami krivi. Kdo pa naj bi bil? Saj velja, da imamo takšne kot si jih zaslužimo, a ne?

    @Realist, zagotovo je vse to res. Zagotovo se tudi ne bo prijela tvoja verzija plačevanja delavcev. Zaenkrat delodajalcu uspeva tako, da plačuje večino z minimalci. Tako imajo manj dela in stroškov, kar je pogosto sicer zelo vprašljivo. Ampak ob aktualnem nivoju zaščite delavcev in odgovornosti gospodarstvenikov za svoje rezultate je laže zaposlovati agencijske delavce, jih menjavati kot gate in pospravljati kratkoročne dobičke. Za naprej bo pa že kako. Ne za vse, za tiste, ki si bodo nagrebli dovolj velik kup, pa že!

  • Vinko // 20.09.2014 18:07

    Dare, tudi to je res, kar praviš. Grebejo na svoje kupe, nikoli pa ne bodo dovolj veliki, da bi jih nehali povečevati. Z nakladanjem bogastva sebi se bo ustavilo, če bo sodstvo ugotovilo, da je bilo to nakladanje kaznivo, torej v škodo države, ali pa v skrajnem roku, ko bodo odšli iz služb, kjer se tako lahko dela. Kaj pa jim pomaga nekaj milijonov sicer papirnatega bogastva, če pa še nadalje živijo tako, kot da so plačani le po 1000€ na mesec.
    Moja verzija se seveda ne bo uresničila. Jaz sem enkrat predlagal, da naj dobiček v fabriki razdelijo vsem enako, pa so tisti ta zgornji zagnali vik in krik, kako se upam kaj takega predlagati. Sem jim pa odgovoril, da imajo že plače tako velike, da dobička ne potrebujejo po procentih deliti, se pravi, da menežerji dobijo samo od dobička več, kot delavec v proizvodnji za nekaj let. Plače so bile nizke, ker se je gradilo nove prozvodne hale na račun neposrednega delavca, ostali zaposleni so dobivali enako visoko plačo, kot če ne bi gradili.
    Nekoč se bodo vendarle morali ustaviti z nakladanjem na kupe, za katere se hudičevo bojijo, da se jim ja ne bi zmanjšali. Dare, to je zelo velika skrb, ki pa se jim na obrazu sicer še ne pozna, ker imajo debelo kožo in demokratično srce.

  • Olna // 21.09.2014 17:53

    @mijau, seveda bomo sami krivi. Kdo pa naj bi bil? Saj velja, da imamo takšne kot si jih zaslužimo, a ne? (kopirano od Dareta)

    Dare, še eno takšno, pa se bom dokončno odcepila s tvojega bloga!!! Že itak še kuham mulo, ker nisi šel volit, zdaj pa preberem tole! GRRRRR :mrgreen:

  • daredare // 22.09.2014 15:49

    Olna, to sem uspel, da sem se ti zameril, zdaj bi bil pa že počasi cajt, da zvem s čim bi se lahko prikupil nazaj. Razen volitev, seveda. Lp

  • Olna // 23.09.2014 20:01

    A na lokalne volive boš šel, aaaaa? :evil:

  • miri // 23.09.2014 20:13

    Pri nas kandidati za župana do osme ure na voliščih prve volilce pogostijo s kavo in “ta kratkim”.Se splača pohiteti.

  • realist // 24.09.2014 17:52

    Miri, če je tako se bom postavil v vrsto nekaj ur prej, preden bodo volišče odprli, ker zna bit gužva, pa še bojazen obstaja da bo kave ali ta kratkih zmanjkalo…

  • dragica // 24.09.2014 20:51

    Ah ti spreobrnjenci, ki so kar čez noč zelo goreči apostoli za neko novo vero, ki pa je lahko tudi vse kaj drugega kot “vera” v tistem osnovnem pomenu. Ne maram jih, pa me to niti malo ni sram priznati. Ne maram ljudi, ki za svojo povzpetnost in osebno ugodje in koristi vseh vrst gredo preko trupel.Saj me nič ne moti, če ima kdo o sebi precenjeno mnenje, zelo pa me moti, če za doseganje ciljev tako hitro spreminja “barve”, ne pade mi na pamet neka primerna primerjava.Problem je pri vseh nas ostalih, ki to bolj ali manj tiho trpimo,čas bi bil, da kaj spremenimo, če hočemo …

  • daredare // 25.09.2014 12:43

    @Olna, razen volitev, razen volitev!!

    @Miri, a golaža ni več??

  • daredare // 25.09.2014 12:44

    @Dragica, kaj naj dodam? Bod fajn! :)

    @realist, lp!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !