dare.likar@siol.net

Ž E L J A

7.08.2014 · Brez komentarjev

V roki sem stiskal plačilno listo. Naši mali šefi so jih nam potalali že takoj po malici, vendar sem jo jaz pustil zaprto vse do pavze. Rad sem namreč združil ritual odpiranja kuverte z opoldanskim kofetom. Tako sem šel proti svojemu otočku, kakor pravimo tistim mizicam kjer posrebamo kapučino in kjer so še do pred nedavnega nekateri sodelavci pokadili cigareto. Vroč napitek sem nekako držal v levici medtem ko sem kuverto z desno roko in s pomočjo zob že spotoma poskušal odpreti.
Prav pred ciljem mi je uspelo odpečatiti prepomemben dokument in v istem trenutku politi malodane celo kavo. V vsej klavrnosti dogajanja pa mi je manjkalo samo še tisto, kar sem zagledal za svojo stružnico. Ja, ne boste verjeli, tam ni bilo ne mize, ne klopi, ne mojih tovarišev, ki so mi ponavadi ta čas delali družbo. “Kaj hudiča!?” sem zarobantil. “Vse so odvlekli ven” mi je pojasnil Francl, ki je slonel med pomičnimi vrati in po šolarsko, napol legalno vlekel svoj čik. ” saj vse piše na oglasni. Pa premestili so te tudi spet!” Če ne bi bila še kar dobra kolega, bi mu verjetno šlo še bolj na smeh. O vsem skupaj si trenutno še nisem vedel kaj misliti. Ni mi bilo še najbolj jasno. Odšel sem tistih par metrov nazaj do oglasne deske. Že tako klavrno kofe iz avtomata je bilo že napol mrzlo. Na hitro sem preletel floskule o reorganizaciji in s tem v zvezi o odstranitvi naših otokov. Na spisku spodaj sem tudi opazil, da res spet grem na drugi konec fabrike. V glavi so se mi vsi ti podatki začeli mešati v neznosno mravljinčasto nelagodje. Saj sem bil pravzaprav vsega vajen, sprememb, omejitev in nepotrebnih ukrepov. Premestili so me pa sploh že pogosto. Včasih sem se rad pošalil, da sem bil v proizvodnji že čisto vse razen čistilke in porodničarja. V tej zmedi nepričakovanih novosti sem ošinil že prej odprto plačilno kuverto. Zagledal sem cifro, ki me je kljub utrjeni proletarski osebnosti neverjetno presenetila.
V glavi sta mi nekontrolirano začela rasti temperatura in pritisk. Prste sem začel nezavedno stiskati in rjava brozga, kolikor je je sploh še ostalo je špricnila po belih obvestilih in lepo izdelanih grafih. Kuverto sem zmečkal in vrgel ob tla, zarenčal sem srbijansko kletvico, brcnil najbljižji smetnjak in se z ihtavim korakom napotil proti šefovi pisarni. Šef proizvodnje je imel svoj štab v zastekljeni kancliji na sredi hale in ko sem koračil v tisti smeri so se mi sodelavci, ki so se vračali s kratke pavze umaknili v špalir. Tudi Francelj je pri vratih ostal brez besed, le skoraj pokajen čik mu je obvisel na ustnici.
V prostor sem planil točno tako, kot je bilo po moji hoji pričakovati. Vrata so s treskom udarila ob steno in se s prav takim pokom odbila nazaj v podboj. Gnida, ki je sedela v svojem naslonjaču je navkljub svoji običajni zgovornosti in visoki drži zlezla sama vase in v svoj naslonjač. Sicer dokaj visok dedec je naenkrat izgledal kot majhen šolarček. “No, No…” je zjecljal in skušal miriti. “Molči sem se zadrl. Kaj misliš, jebemti boga, da sem kurba tukaj notri, da se lahko vsa sodrga spenja po meni.?!”
“Poslušaj, saj se lahko pogovorimo!”
Sklonil sem se nadenj:” S tabo se jaz pogovarjal ne bom!”
Približal sem svoj obraz in verjetno je začutil mojo pobesnelo sapo. Možak je tonil v svojem usnjenem sedalu. Že tako bolj rdečičen, pegast ksiht mu je vse do ušes zalivala temnovijoličasta barva. V očeh sem mu lahko prebral čisto pravo pristno grozo.
“S teboj že ne!, sem ponovil.
“Kje si hodil, ko sem jaz že potil svoj pot v fabriki. V plenice si scal in sekiral svojo mater , kot sekiraš sedaj nas. Da bi te reva vsaj utopila v vedru, baraba sakramenska!! In ti boš sedaj mene premeščal in pometal z mano. Lahko se valjaš v svojem fotelju in matraš ljudi in za to dobiš tri moje plače, pa mi povej kako si prišel sem, baraba. Si šolan mogoče, si bolj pameten, si boljši od nas. Nič od tega, ritoliznik si in podrepnik, sramota za pošten kolektiv. Dobro se zapomni, ” prijel sem presranca za kravateljc ” glej , da urediš zadevo , drugič je ne boš tako gladko unesel !!”
Zravnal sem se in zdelo se mi je, da sem visok preko dveh metrov. Obrnil sem se proti vratom. Na drugi strani šipe so molče in z odprtimi usti stale delavke in nekaj molih kolegov. Prijel sem za kljuko in vrata na široko odprl. Zaloputnil sem z vso močjo. In moči sem imel tisti trenutek zares veliko.

“TRESK”

Zvok, podoben žvenketu stekla ali bogve česa že, mi je bil znano neprijazen. Vsled vsega sem dokaj hitro skočil pokonci. Rutinsko sem opravil s tisto osnovno higijeno in terapijami in po petih minutah sem že sedel v avtu. Nisem imel veliko časa, zamujati pa nisem hotel. Zjutraj se mi je pot zdela zmeraj dolga in mučna čeprav, sem moral prevoziti komaj tri, štiri kilometre. Moja čutila medtem še niso niti približno delovala. Po nekaj minutah sem pripeljal do parkirišča. Zavil sem v prosti boks, v tistem trenutku pa sunkovito zavrl. Pred avtom je bilo nekaj, ne bi vedel točno kaj. Bilo je, milo rečeno, dokaj grdo na pogled. Vzvratno sem parkiral na drugi prostor in šel zadevo pogledat. Bila je krastača. Pa ne le to. Bila je zlata krastača. Hotel sem gnusobo že brcniti in iti naprej na kar se beštija oglasi: “Željo ti izpolnim” reče s krastačasto hripavimm glasom,” ker me nisi povozil”
“Poslušaj ti”, sem nejevoljno rekel”nisem se še v redu zbudil , predvsem pa ne verjamem v zlate krastače. Aja, pa želje so ponavadi tri.”
“Ne, ne” je vztrajala, ” tisto je riba, ne smeš mešati” jaz ti izpolnim eno, pa le hitro povej.!”
Zamahnil sem z roko in se obrnil, da odidem stran od stvora pa še mudilo se mi je na delo. Vseeno pa mi je spotoma spreletelo možgane. Denar? Nee, denar bi me pokvaril pa še prijatelje bi menda izgubil! Zdravje? Ma, za zdravje sem bil vedno mnenja, da moram sam poskrbeti.
“Edino, če bi mogoče….” Sunkovito sem se obrnil. Krastače ni bilo več, prišel pa je s tiste smeri Francelj. Smeje me je vprašal:” Kaj je stari? A že sam s sabo govoriš?”
“Ne, ne”, sem odgovoril, ne da bi v svoji še ne popolni budnosti pomislil, kako bodo zvenele moje besede,” samo zlato kroto sem hotel prositi za malo poguma.

  • Share/Bookmark

Kategorije: miks



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !