Jasno je, da že samo omenjanje joškov kot takih, pomeni nas nek način reklamno potezo. Bistveno več ljudi klikne na takšen naslov, kot pa če bi tam omenil na primer samo knjige. Vendar pa kljub vsemu ne gre za tako poceni finto. Vse skupaj ima pa le nekaj več ozadja. Najbolje, da kar pojasnim.

Kot sem že milijonkrat omenil, mi (samo)promocija ne gre baš zelo od rok. Že zdavnaj sem se sprijaznil, da nisem talentiran za prodajanje, barantanje in kakršnokoli reklamiranje samega sebe. Kar sama od sebe se ob tej ugotovitvi ponuja misel, da so to v teh časih tako osnovne stvari, da meji takšna nesposobnost na kar hud hendikep.

Vendar pa sem že parkrat premagal oviro in kljub vsemu ponudil svoj izdelek. Ampak, da bi to potem počel še enkrat, dvakrat, bogve kolikokrat? No, potem pa so se zgodile tiste, v naslovu omenjene ženske pritikline. Že pri fruštku sem prižgal teve in takoj, rano zjutraj, malo pred deseto se je začelo. Tekla je teve prodaja in artikel, ki so ga ponujali so bili modrci. Ampak ne kar tako eni modrci. Šlo je za tako revolucionarno rešitev, da so se mi v momentu zasmilile vse generacije bab do tega trenutka, ki tega dela obleke niso imele. Mislim, to je naprava, ki iz imetnice še tako zanikrnega oprsja naredi divo, ne vem, najmanj Samantho Fox ali Kim Basinger. »Ampak to še ni vse!« je vsake toliko poudaril komentator, prej kot je dodal še nekaj lastnosti, ki so mi še dodatno jemale sapo.
In res, to še ni bilo vse. Ko sem se tri ure pozneje pred šihtom ustavil v bifeju na kofetu … eko, spet modrci. Pa popoldne , pa zvečer spet, pa …

Tako sem dojel, da lahko reklamo zganjam večkrat ne le enkrat. Mogoče se to komu tudi ne bo dopadlo, knjige, ki jih vsake toliko omenjam pa tudi ne sežejo joškom niti do bradavic ampak očitno se tako dela.

Vendar pa tokrat ne nameravam hvaliti svojih knjigic. O njih nameravam povedati nekaj drugega. Dejstvo je namreč, da kritik, niti pozitivnih, niti negativnih, nisem bil deležen kaj prida. Še najboljše, kar sem doživel, je bil krasen celostranski članek novinarke S.Dragoš v Primorskih novicah. Vesel sem bil tudi objave v Idrijskem cajtengu, kot seveda tudi pohval kolegic in kolegov literatov. Prav tako ne smem pozabiti spodbud in prijaznih besed prijateljev in žlahte, pa še bi se kaj našlo. Ampak tako, kot se je že dogajalo, tudi tokrat ni bilo ničesar zares uradnega, strokovno neusmiljenega. Nihče ni natočil Daretu čistega vina.

Pa zdaj niti ne nameravam svojega pisanja devati v nič. Ne, le omeniti želim svoje knjige, ki so moj ponos in v lastnih očeh velik osebni dosežek. Že dolgo časa pa si želim povedati še nekaj. Tako po ovinkih sem pa le dobil nekaj pripomb, glede lekture, glede slovnice, glede izbora zgodb. Potem, ko sem na pripombe prikimal in povedal, da se večino tega še kako dobro zavedam, je ponavadi sledilo pojasnjevanje v stilu, da ni »kritik« prav zares nič slabega mislil. Nepotrebno, pa vseeno!!

Torej; knjigi imata nekaj fatalnih napak. Predvsem sta obe, še bolj prva, tehnično slabo narejeni. Veliko je slovničnih in celo utipkanih napak, zelo slaba je odločitev za mehke platnice in zelo nekatere moti, da je poleg tematsko sorodnih delavskih štorij v knjige uvrščeno še nekaj zgodb, ki porušijo kontekst.

Tega zadnjega niti ne morem veliko pojasnjevati. Tako sem se pač odločil. Nekaterim gre v nos, nekaterim je ravno tako všeč. Glede tehničnih pomanjkljivosti pa tudi ne morem povedati veliko pametnega. Šlo je preprosto za denar. Za petsto, mogoče sedemsto evrov dražjo izdelavo, kar pa bi mogoče prevagalo in preprečilo, da bi si izpolnil tako veliko željo, kot je izdaja knige. Lahko pa vsem, ki jih, seveda čisto razumljivo, to zelo moti, da imam za te pomankljivosti briljantno rešitev. Obljubim, da bom enkrat v bodočnosti. Takrat, ko bom slaven, bogat in znan, izdal knjigo izbranih del. Dal jo bom vezati v usnje in okovati vogale. Lektorirala jo bo izbrana ekipa profesorjev z inštituta za slovenski jezik, oblikovali pa jo bodo tudi strokovnjaki in pol.

Ampak to še ni vse, Prodajali jo bodo na top shopu. Trikrat na dan.

No, naj povem še to, da ko govorim o slavi, da se takrat zagotovo hecam. Vendar se bo z nečem tudi pohvalil. Dobil sem obvestilo iz primorskih knjižnic, da sem uvrščen v projekt »Primorci beremo«. Gledal sem v tisto reč in počutil sem se nekoliko evforično. Tako sem se počutil tudi pozneje, ko sem dobil brošuro s seznamom. Sicer gre za dokaj velik izbor, vendar je nenavadno dober občutek videti svoje ime med drugimi avtorji. Nekaj je med njimi sicer podobno neznanih kot sem sam, vendar ne manjka tudi imen kot so Lainšček, Pahor, Flisar in podobni mojstri.

Ampak to še ni vse. Še vedno imam nekaj knjig, Če si kdo želi kakšno, naj me kontaktira. Zelo pa sem vesel tudi, če vidim, da si knjigo ljudje izposodijo v knjižnicah. Lep pozdrav. Dare

  • Share/Bookmark

24 odgovorov v “Joški, knjige, ampak to še ni vse!”

  1. miri pravi:

    Dore,saj tudi časopisi nimajo trdih platnic pa jih beremo.Kar nadaljuj v tem stilu,saj imaš veliko bralcev.

  2. ANA BALANTIČ pravi:

    Ja, Dare, trde ali mehke platnice mislim, samo, da je mednje kaj poštenega dati. Ti to že znaš. Samo lektorja,ampak takega, ki bo malo skuštral prevečkrat ponavljene in odvečne besede, še potrebuješ, ki pa niti ni tako drag kot si misliš. Tisto o štorijah in zgodbah je pa res. Pa ne, da sem jaz sedaj najbolj pametna im imam v svojih platnica vse pošlihtano, daleč od tega, le trudim se.

  3. daredare pravi:

    @Miri, dober argument. Razen če pomislim na najbolj brane slovenske cajtenge!? Potem mi primerjava ni najbolj pri srcu. Sicer pa hvala, bom!! lp

  4. Didl pravi:

    Še vedno bolje, da si zarad pisanja uvrščen na Primorci beremo, kot da bi bil zarad joškov na Primorci šlatamo :)

    Se pa strinjam: joški pridejo prav :)

  5. daredare pravi:

    @Ana, veliko tistega bi lahko obdelal že sam. Preprosto se nisem zavedal nekaterih stvari. Dobro, naj bo pa to šola zame. Za knjigi je itak prepozno. Glede cene teh storitev pa ne vem kaj reči. Tarife poznam, glede tega, da je treba delo plačevati sem tudi že nedavno razsajal. Kaj pa vem. Obljubim, da bom “zbrana dela” izdelal perfektno, do zadnjega detajla :) )

    Kaj je o štorijah in zgodbah res, mi moraš pa tudi še pojasniti. Ali to, da ne gredo skupaj ali to, da je v redu!?? Navedel sem obe možnosti, verjetno je lahko “res” le ena od obeh :) . Bod fajn! Dare

  6. daredare pravi:

    @Didl, kje je ta akcija? Kje???

  7. Didl pravi:

    Aha, ti bil na drugi strani, ne na tisti kot si s knjigo :)

  8. Didl pravi:

    bi bil

  9. Peter Filec pravi:

    Evo, Dare, mene si prepričal z naslovom, takoj sem kliknil in šel gledat, kje bom videl kake joške. No, kljub temu, da jih nisem nikjer opazil, ob koncu branja nisem bil razočaran, kot nisem nikoli, ko obiščem tvoj blog, tako da lahko rečem samo rešpekt. Oz, kot sm se navadu v swenaku, luksuz :)

  10. Ivana Gantar pravi:

    Ja, Dare se mi zdi, da bi bila jaz na tvojem mestu kot pav, ki razkazuje svoj rep. Tistim, ki ti govorijo v prid in onih drugih, pa saj veš, kot dreka. Štejejo pa samo tisti, ki knjigo vzamejo v roke, ki jim ni žal plačati zanjo par fičnkov. Sicer pa tisti modrci …
    Nikar se ne primerjaj, sploh pa ne svojo literarno ustvarjalnost s reklamo na TV. To še zdaleč ni isto.
    Tvoja knjiga z mehkimi platnicam, z drobnimi slovničnimi napakcami in z vsemi škratki, ki so vskočili, je vendarle delo, ki ostane vedno enako trdno, ki mu prav čas dodaja vrednost, ne pa izzsesava, kot se to dogaja z joški. Če bi kdo želel tvojo knjigo oviti v usnje, ja saj se dobijo tudi takšni “modrci” ampak v kakšni boljši knjigarni, na pa na top shopu.

  11. ANA BALANTIČ pravi:

    To ja pa tako, so nas na seminarjih učili, da naj bodo zgodbe ali pesmi postavljene v nekakšno zaporedje, ki bo zppet tvorilo svojo zgodbo v knjigi. Se pravi, če začneš s kovaškimi, v drug sklop postaviš nekaj kar se ti zdi, je približno njihovo nadaljevanje, in tako dalje, ko se počasi oddaljuješ od njihove teme preideš naprimer, kod si pisal o svojem očetu, domačih, o sebi, ali obratno. Vsak tak prehod ima lahko nov naslov, ki razdeljuje in ne izgleda kar nekaj pomešano med sabo. Ne mislim biti tukaj pametna sto na uro, ampak, če sem ti kaj pomagala …

  12. Ivana Gantar pravi:

    Seveda je treba Ani pritrditi. Večina knjig je res sestavljena iz sklopov – podnaslovov, po katerih bralec lahko pričakuje določeno tematiko. To so seveda pravila, ki jih dandanes nam na vseh seminarjih vtepajo v glavo ljudje, ki mislijo, da so zato poklicani.
    Ampak, zakaj ne bi smele biti izjeme?
    Z izdano knjigo je kot z otrokom. Ko je rojen, ga preprosto ljubimo, ker je naš in, ker je del nas, podobno kot napisana knjiga.

  13. daredare pravi:

    @PeterFilec, hvala ti. Lp

  14. daredare pravi:

    @Ana in Ivana, v zadnjih letih sem prebral kar nekaj, predvsem naše, kratke proze. Ponavadi imajo zgodbe rdečo nit. Pri Rezmanu je to npr. Rudnik, pri Kosmotu alkohol, pri nekomu so v vseh zgodbah iste osebe itd. Sem pa prebral że nekaj knjig, kjer te rdeče niti ni. Vedno je sicer možnost, da bralec kaj spregleda ali česa ne razume, vendar se včasih avtor celo očitno izogiba nekemu vodilu. Moje zbirke so nekoliko problematične, ker niso ne eno, ne drugo. Nekaj časa Marinko s svojimi kovači, pa jaz s svojo kovačijo, pa spomini, pa satira … res nekoliko neurejeno.
    Ana, zagotovo sem vesel nasveta, tudi učiti sem se pripravljen pa čeprav se delavnic in seminarjev izogibam in se jih verjetno še bom.
    Po drugi strani pa, kaj hočem … takšne pomankljivosti, ki gomazijo po mojih knjigah, so tipična posledica mojih karakternih lastnosti. Neučakan, nesistematičen, furijast … In kar je še takega. Edino tega ne vem zagotovo, ali bi, če bi se uspel vkalupiti in umiriti, še kaj ostalo od vsega tega.
    Literarnih kritik do zdaj nisem bil deležen. Pa bi jih bil vesel. Dobil sem pa cel kup pohval. In ena mi je bila še posebno všeč, ko mi je nek gospod rekel, da je v vsaem kar napišem in povem, čutiti, da sem to res jaz. Mislm, to se mi je pa res fino zdelo. Bod’ta fajn :) .

  15. Olna pravi:

    Zdravo Dare, sodobni slovenski avtor! :)

    Torej, najprej glede tvojih knjig, potem pa še malo o joškah (pa sem res emancipirano ženšče, madonca).

    Raznolikost tem v tvojih knjigah mene ni motila, ampak to je stvar okusa oziroma bralnih navad. Problema okoli platnic pa ne razumem – a kdo kupi (ali ne kupi) knjigo zaradi debeline platnic? Meni so se glede na vsebino, avtorja in zgodovino nastajanja mehke zdele za ti dve knjigi celo primernejše. Nekako, saj na šopek poljskega cvetja tudi ne paše celofan. Če veš, kaj hočem reči.

    In ja, da se še vrnem k prvi besedi naslova: tile modrci, kjer joške kar zraven dobiš, so res posrečena reč. Ampak ko ga je enkrat treba sleči in nastopi, kako bi rekla, trenutek resnice… :(

  16. Olna pravi:

    Aja, še nekaj sem pozabila. Slovnične in tipkarske napake.

    Sama sem jih verjetno bolj opazila kot drugi, pač profesionalna deformacija (prevajalci veliko in po možnosti čim bolj pravilno pišemo, pa postanemo nehote bolj občutljivi za napake). Pravim opazila, ne bi pa rekla, da so me kaj prida motile. Kot me tudi v že omenjenem šopku poljskega cvetja ne bi motila kakšna bilka plevela, če lahko ostanem pri tej prispodobi.

  17. Dragica Novak pravi:

    Najprej čestitke, kdorkoli piše in potem mu uspe to še objaviti v knjigi, je v današnjih časih, ko so reklame za izdelke, ki bodo čudežno rešili vse naše težave, če smo zanje pripravljeni odšteti nekaj evrov, je že pravi podvig,ko je potrebno napraskati vse tiste denarce. Knjigo bom prebrala, vedno na seznamu Primorci berejo posegam po novih imenih, takrat vam bom tudi napisala svoje vtise.
    Lepo in korajžno je tudi, da priznate vse tiste vejice in pike, ki manjkajo, zaradi tega še ni konec sveta, je pa vedno tako, tudi meni se dogaja, ko kakšno stvar malo odložim v predal in jo ob pospravljanju ali iskanju česa drugega, zopet najdem, vidim nešteto pomankljivosti, pa ne samo med pikami in vejicami. Korajžno naprej, ker tisti, ki ničesar ne počne, tudi napak ne dela, ali pa tisto največjo,pase lenobo, kar pa za vas ne velja.

  18. daredare pravi:

    @Olna, hvala za prijazen komentar. Glede platnic. Če pobrskaš v knjižnici, brez problema najdeš Cankarja ali pa Dostojevskega v mehkih platnicah ali v žepni knjigi.
    Mogoče nelogično ampak ravno pri samozaložnikih, lokalnih, amaterskih piscih je zgodba pogosto malo drugačna. Knjiga je za nas nek popolnoma osebni dosežek in od a do ž je naša skrb, kako bo izgledala in kaj bo v nji. To je sicer na momente v redu, saj ti nihče ne soli pameti in nima nekih zahtev. Po drugi strani pa mora biti strašno fajn, če nekomu prepustiš vse in je tvoje delo samo dostaviti rokopis. No, vsaj tako si predstavljam, da je to pri tistih “tapravih”.
    Sicer ne vem kakšen odnos imajo profesionalni pisci do svojih izdanih knjig, posebno takšni, ki so izdali trideset ali petdeset naslovov, takšni kot sem jaz pa svoj izdelek vsak dan pogledajo. Že takoj zjutraj. In verjamem, da marsikomu veliko pomeni, da je vse res brezhibno.
    Glede slovničnih napak me pa prav veseli, če lahko shajaš z njimi. Vem da nekateri ljudje ne morejo prav zlahka. Smo pač različni in eni so naštelani tako. ljudje imamo različne načine dojemanja. Poznam človeka, ki zaradi svojega perfekcionističnega pristopa ne more prebrati več kot par knjig na leto. Tip vsak stavek secirain si nekatere bere celo na glas. Si ne predstavljam. Verjetn jaz s svojim načinom marsikaj preskočim ali spregledam, pogosto se tudi preveč poglobim v samo tehniko pisanja in sem prikrajšan za nekaj od vsebine. In tako dalje.

    Vsekakor, dokler me boste primerjali s šopkom travniškega cvetja, mi ne bo hudega. :)

    P.S. pa joške gor al dol!!

  19. daredare pravi:

    @Dragica Novak, zelo me veseli vaš komentar. Posebno pa še to, da boste knjigo vzeli v roke. Pomanjkljivosti veste, pa mi ni težko priznati. Prav vesel sem, da se jih zavedam in da me ne preseneti kdo s kakšno hudo ugotovitvijo.
    Vseeno pa upam, da je kljub vsemu daleč najpomembnejše delo, vsebina, ki je notri. Veliko zabave vam želim in vabim vas, da se še oglasite. lp

  20. Dragica Novak pravi:

    Vaja dela mojstra, vsaj ekoč je to veljalo, upam, da še vedno. Lepo je, da ste samokritični in se zavedate svojih napak, nič strašnega, ponovni poizkus bo boljši.

  21. Tihi pravi:

    Sem zadnjič po zaslugi žene gledal oddajo “Moj dragi zmore” kjer je moški imel na razpolago 10 parov slovenskih???? jošk in moral ugotoviti košarico ponujenih objektov, rezultat moškega ocenjevanja je bil porazen, če koga zanima je oddaja gotovo nekje v arhivu. In če bi takrat raznorazni televotingi spremljali gledanost je bila verjetno na vrhuncu.
    In ko zdaj to berem mi je prišlo na misel, da bi našemu Daretu predlagal, da na naslovnico naslednje knjige da SLOVENSKE JOŠKE, seveda po njegovem izboru, pa knjigo obvezno na Topshop.
    Pa brez zamere Dare, meni je tvoje poglobljeno, čustveno in razumevajoče opisovanje človeške duše res povšeči, ampak marketing (ki ga vsebina ne zanima) tega nikoli ni ne zna razumeti.

  22. daredare pravi:

    Dobra ideja, Tihi. Priblem je le ta, da če bi hotel naslovnico povezati s svojimi socialnimi zgodbicami in realnostjo nasploh, bi moral deti na platnice kakšne bolj uboge, povešene in uvele. To pa spet ne bi bilo kaj prida. :)

  23. mohor pravi:

    Ma kakšne platnice, pa kvaliteta papirja in nenavsezadnje rdeča nit. Posebno ta, ta zadnja postavka me je zmotila.
    Dare je pisec navdiha in tako so tudi izbrani sestavki v njegovih bukvah, pač po razpoloženju in po lastni presoji. Mene to nič ne moti. Verjamem pa, da bi lahko Dare izdal še najmanj 5 knjig, katere bi bile sestavljene točno po tematikah (sociala, družina, omizje…).
    Dare, lep pozdrav, pozdrav tudi vsem sodelujočim v polemiki

  24. daredare pravi:

    @Mohor, hvala ti za ta komentar. Saj to sem hotel tudi sam reči! Pa nisem našel tapravih besed :) ! Hvala in lep pozdrav!

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !