dare.likar@siol.net

Jutri pa naprej

3.03.2013 · 14 komentarjev

Vse se je umirilo. Niti sapa več ne potegne okoli vogala. Še mraz je pobegnil in nerad priznal poraz puhasti odeji. Prostora je naenkrat vsepovsod obilo. Večina življenja je zapustila obrobje. Selitev v središče je pustila za sabo vso nepotrebno mirnost, svet brez pretresov, brez definirane resnice.

Tam obstanejo bolečine. Ljudje niso več lačni. Njihova beda za nekaj ur izgine. Želodci ne krulijo in obubožana mama zaradi prošenj anemične, shujšane, raztrgane dece, nima psihičnih težav. Skupaj z otročaji, svojimi vlažnimi garažama, skupaj s svojo bedno zgodbo in tistim, ki je te usode kriv, poniknejo nekam v senco. Tam zadaj zdaj čakajo, da spet pride njih čas.

Še mrtvec nima v teh krajih posebnih izgledov. Počakati bo moral, da se svet prevesi nazaj v svoj tok. Počakale bodo bombe, z eksplozivom oviti fantje v transu, huda bitka za življenje in smrt bo izgubila dih za nekaj minut. Ne bo se treba več braniti in napadalec ne bo pritiskal, čeprav si še pred uro ni mogel privoščiti, da bi popustil milimeter ali dva. Cevi se povesijo in meter stran od minskega polja, si možje v blaženi mirnosti natočijo v skodelo svoj večerni čaj.

Nikjer ljudi brez dela. Nikjer opeharjenih za svoja desetletja. Okoli opuščenih hal se še vetru ne ljubi izgubljati časa in z razbitih oken snemati dolge štrene pajčevin. Nikjer ni tistih, ki so žulje generacij pobasali v malhe in jih odnesli na svoje rajske otoke. Brez sledu so odšli vonji njihovih hrumečih dizlov in cvileče jadikovanje drobnih iz zamaščenih plavih rokavov žugajočih pesti.

Ne vidim politika z mrkim pogledom in nikjer novih obrazov, ki zrejo naprej. Ni poraženih in ni tistih, ki se trkajo po prsih junaških. Nikjer nobenega! Nikjer niti glasu!

Bolečina, otroški živžav, skrb in katastrofa. Smrt na bojnem polju, radost in optimizem v skupini mladih. Še vreme in naravni pojav sta stopila svoje korake nazaj. Prepustil je prostor dežurnemu klovnu. Ta bo poskusil po scenariju delati svoje grimase. Producent v ozadju bo vedel, da tam ni kritičnih ljudi. Tam so samo obsedeli, čakajoči.

In zanje je že vse v pripravi. Nove slike, nove solze. Novi ritem in novi podatki. Vse znova, vedno na isti način. Skupaj z navodili kako čakajočim na novo življenje vse to projicirati, vsaditi v njihova lačna čutila. Kako to storiti tako, da se bodo zavedeli resnice, logike in sebe!

Danes pa nič. Danes je nedelja, zvečer!

  • Share/Bookmark

Kategorije: Mislmreskrneki



14 odzivov ↓

  • milan // 3.03.2013 20:18

    Upam, da je to samo tvoja slutnja, čeprav tudi mene večkrat obide.

  • daredare // 3.03.2013 20:27

    Če imaš v mislih to, da novice, dogajanje in vso pripadajočo atraktivnost projicirajo v naše možgane, tako kot “njim” paše, potem sem nadvse resno mislil. Še slabše. Vse bolj resno mislim, da je tako. Kaj je od vsega v bistvu res, to je pa drugo vprašanje!

  • kosmo // 4.03.2013 01:03

    eppur si muove

  • Marjana // 4.03.2013 10:07

    Včasih se res zdi, kot da živimo v neki navidezni resničnosti, ki je obstojna le toliko časa, dokler kot posamezniki verjamemo vanjo. In verjetno je tako tudi z njimi, ko si ustvarjajo svojo. Hudič je le, ker so oni prepričani, da mora takšna kot je njihova veljati tudi za nas.

  • milan // 4.03.2013 10:17

    1929, svetovna recesija. 1939 vojna. 1981 kriza jugoslavija. 1992 vojna. 2008 kriza, …….

  • mijau // 4.03.2013 11:41

    Milan, torej napoveduješ za 2018 vojno? Jaz jo bom najbrž prešprical.

  • miri // 4.03.2013 14:08

    Ma…saj je fajn.

  • daredare // 4.03.2013 19:43

    @kosmo, z nami ali brez nas, vse skupaj gre dalje!!

    @Marjana, prav tako to deluje. Naša čahkovernost pa je tudi že vračunana!!

  • daredare // 4.03.2013 19:45

    @Milan, takšni so podatki. In v primerih, ki jih navajaš, so tudi imeli podatke za nazaj ?!!!

    @Mijau, tudi jaz se bom poskusil večine takšnih reči elegantno izigniti.

  • daredare // 4.03.2013 19:47

    @Miri, to pa že. Še tega bi se manjkalo, da se ne bi imeli fajn ! :)

  • mohor // 6.03.2013 14:47

    Madonca, Dare!, si pa padel v zelo prijeten dremež, “stu pr´ stu” po dobri večerji in v prijetnem domačem okolju.
    PAX VOBIS

  • daredare // 6.03.2013 18:38

    @Mohore, pax i tebi. Glede večerje pa tega se pa ne spomnim. Domnevam, da me je pač nekaj malo podžgalo, potem pa malo klofam po tipkovnici in eko …

  • Olna // 7.03.2013 19:40

    Jutri pa naprej. Iz zmage v zmago, do končnega poraza…
    :(
    Ali iz poraza v poraz, do končne zmage?
    :D

  • daredare // 9.03.2013 13:20

    @Olna, bomo vidl! Že jutri je nov nedeljski večer :) !

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !