dare.likar@siol.net

Povprečen

21.02.2013 · 18 komentarjev

Prav nič težko mi ni občudovati, ceniti, odobravati dosežkov drugih ljudi, njihovih sposobnosti, njihovih izjemnih uspehov ali pa tudi stvari, ki jih počnejo vsak dan. Tudi nisem pristaš kakšne hude diskriminacije glede tega. Mogoče bi bilo bolje reči, da nimam izdelanih nekih posebnih prioritet, kaj naj bi bil uspeh in kaj ne. Čisto lahko se zgodi, da se ne morem odločiti kaj je v resnici večji uspeh, rekord šampionskega športnika ali umetniško delo znanega ustvarjalca. Včasih grem pri tem še dlje in se trudim imeti spoštljiv odnos do marsikoga, ki dela stvari, ki na splošno pri ljudeh »moje vrste« niso na ne vem kako dobrem glasu, sam pa vem, da stvari niso tako enostavne in da so ti ljudje izpostavljeni velikim pritiskom in da delajo z velikim tempom. Posebno mesto dajem takšnim, ki za svoje delo znajo tudi odgovarjati in, ki to odgovornost sprejemajo in se tudi obnašajo v skladu z njo.

Cenim tiste, ki znajo voditi ljudi, seveda če imajo za kaj takšnega dovolj znanja in občutka. Ne boste verjeli, ampak veliko mero spoštovanja so deležni pri meni tudi (sposobni) direktorji in celo menedžerji, ki peljejo voz v vsakih, tudi v teh, tako težkih časih. Celo politiki … ne, to ne bo šlo … to mi ne gre z jezika. Ampak se pa rad malo ustavim kadar množica vzklika in zahteva glave in si priznam, da ne vem vsega, da ne poznam vseh možnosti, ki jih ima ta človek in njegove besede, njegov nastop in njegovi nameni mi takoj izgledajo malo drugače.

No, vsekakor nimam težav s tem, da priznam, da so okoli mene tudi izjemni, posebni, nadpovprečni ljudje. Je pa ravno tukaj tisto, kar pa me včasih in mogoče še posebno v teh časih, nekoliko moti. Postajam nezadovoljen s tem kakšen odnos imajo nekateri ljudje do mene in meni podobnih modelov. Jaz sem namreč, ponižno priznam svojo nedvomno krivdo, tak, kako bi rekel …. povprečen!

Tukaj bi sicer želel omeniti tudi kriterije, ki ločijo ljudi na izjemne, povprečne in tiste nesrečnike, ki niso pa res za nikamor. Teh kriterijev je cel kup in se nekoliko menjujejo, prepletajo in mešajo. Nekateri bolj pripadajo enim časom, drugi spet drugim. Tako lahko ljudi razdelimo, oziroma se sami razdelijo glede na fizično, telesno moč in dimenzije. To je sicer nekoliko primitiven način ampak v nekaterih okoljih še vedno deluje.
Bolj pameten, normalen, se večini zdi, kriterij inteligence. Tako da bolj pametni pridejo na vrh in v življenju dosežejo več.
Nekako prevladujoč bi bil seveda kriterij imetja. Tako ljudje z bogastvom gradijo svoj vzvišeni položaj in si kupujejo moč, še množijo svoje bogastvo in tako dalje brez konca in meje.

Vsa ta merila imajo eno skupno lastnost. Tistim, ki se po teh kriterijih dvignejo nad druge, se zdijo zelo v redu, pošteni in pravilni, tistim, ki ostanejo na dnu pa niti malo. Pa ne želim biti ciničen. Kvečjemu nekako samokritičen. Poglejmo na primer sami sebe. Zelo pogosto s podobnimi metri razvrščamo soljudi in nimamo občutka, da komu delamo krivico. Če smo na primer sami marljivi in delavni, se nam zdi zelo primerno, da znanec, ki poležava ali brezciljno blodi okoli, nima ničesar in mora žicati pred trgovskim centrom, da lahko preživi. Niti slučajno nam ne pade na pamet, da ga narava ni obdarila z energijo, da nima moči, da bi se motiviral. Nič takega. Pa je, verjemite, po njegovem ta sistem daleč od tega, da bi bil fer!

Zelo osebno poznam tipa, ki ne zna biti sistematičen. Ne more si zabeležiti, kaj šele zapomniti datumov in opravil. Potem recimo zamoči z oddajo vloge za otroški dodatek in je ob par sto evrov, prijateljem in sodelavcem pa se niti malo ne zdi, da je kaj narobe s tem. Se bo že navadil, zmeda zgubasta!! Ga bo že izučilo!
Nič se ne bo navadil. Po kriteriju redu, številk in zaporedij bo ostal nekje zadaj. In zdelo se mu bo, bog ve če ne upravičeno, zelo nepošteno.

Aja, glede nas povprečnežev. Želel sem namigniti, da ta status sprejemam brez hudih in turobnih misli. Občutek imam celo, da vse posledice jemljem nekako v zakup. Tako nižji standard, kot tudi manjšo veljavo od zgoraj omenjenih veličin. Ampak problem nastaja, ko se ravno zaradi te moje lastnosti pa le preveč spravijo name oziroma na nas. Dopovedujejo mi, hladno in brezčutno, kakšni so kriteriji in predvsem to, da sem si vsega skupaj lepo sam kriv. Za ilustracijo zelo pogosto kažejo izjemne, se pravi ne povprečne, ljudi. Pred kamere vlačijo uspešne športnike, podjetnike, umetnike in podobne tiče, ki jim je v življenju, to posebej poudarjajo, uspelo. In takrat ne pozabijo povedati tistega stavka: «A vidite, da se da!!!«

In kaj naj zdaj naredim. Ali naj ob zmagi Tine Maze v super g-ju, sam na vsak način pri svojih letih poskusim zmagati Kitcbilski smuk!? Ali naj ob izjemnemu izumu mladega inženirja poiščem vsaj majhno sled Nikole Tesle v svojih celicah! Ali naj ob uspešnemu prodoru mladega menedžerja na svetovni trg, še sam na hitro s svojim strašnim kapitalom ustanovim podjetje in podružnico v Šanghaju.

Ne, ne bo šlo! Nisem športnik, posebno ne vrhunski, nisem izumitelj in podjeten nisem veliko bolj od klošarja, ki žica pred mega marketom. Vendar pa nekaj govori tudi, vsaj na nek način, v prid povprečnosti. Ne glede namreč kako se bo stvar odvijala, ne glede na to, koliko ljudi bo izumljalo, lovilo rekorde ali ustanavljalo podjetja, ne glede na vse to, nas bo vedno veliko. Ogromno. Daleč največ od vseh.

In ponavljam, malo preveč ste se spravili name. Pri vsej vaši pameti in moči. Pri vseh kriterijih, ki so vam v prid. pri vsej vaši vzvišenosti ste malo zapretiravali. Predlagam vam, da se malo zamislite. Predlagam vam, da malo vklopite razmišljanje in previdnost. Kot sem omenil, veliko nas je. In čeprav smo takšni kot smo, imamo po neki logiki vsi skupaj kar veliko moči. Nadpovprečno veliko!!

  • Share/Bookmark

Kategorije: Moje misli



18 odzivov ↓

  • miri // 21.02.2013 20:13

    Problem je,to moč spraviti pod eno streho.

  • daredare // 21.02.2013 21:05

    Ja je!!

  • Anita // 21.02.2013 22:23

    Nadpovprečni gledajo na povprečne zviška predvsem zato, ker se bojijo, da če jih bodo pogledali iz istega nivoja, bodo ti drugi ugotovili kako povprečni so pravzaprav tudi oni.

  • enpassant // 22.02.2013 14:23

    Vsi smo na istem vlaku, le izstopamo vsak na svoji postaji, te se pa močno razlikujejo … pri nas jih večina istopi še na podeželju;)

  • daredare // 22.02.2013 17:02

    Ja, Anita, takšne nas rabijo!

    @enpasant, kaj je pa tam v mestu tako lepega?

  • Turdus // 22.02.2013 17:49

    Zlata sredina!
    Zlat je dojenček –
    dokler ga ne previješ!

  • Tihi // 23.02.2013 04:42

    Tudi za tiste, ki na nas povprečneže zviška gledajo in kao uživajo v lastni pomembnosti in nadpovprečnosti obstajajo še bolj pomembni in še bolj nadpovprečni in zato jim prav privoščim ta nelagoden občutek. Upam in verjamem, (tako kot Dare in sorodni komentatorji), da bo tudi za nas povprečne ljudi kaj kmalu prišel čas ko bomo še kako pomembni.

  • daredare // 23.02.2013 11:01

    @Tihi, saj v tej zgodbi smo že pomembni. Brez nas tudi “nadpovprečnosti” ne bi bilo! Enostavna reč. In v večini bi se sam strinjal, da ostane kar tako kot je, le za neka znosna, za silo pravična razmerja med različnimi “vrstami” ljudi se bo treba dogovoriti. :) !

  • daredare // 23.02.2013 16:55

    Za razbitje te sive povprečnosti pa moj ad hoc bend RAŠTEL, ki smo ga sestavili posebej za nastop v Krnicah in … uspeli :)

    https://www.facebook.com/photo.php?v=3798034368622&set=vb.1810153808&type=2&theater

  • miri // 23.02.2013 18:59

    To pa ni več “povprečnost”.

  • Olna // 24.02.2013 09:58

    Dare, pogledala sem posnetek na linku, pa ti povem: če si že razmišljal, ali bi se meril s Tino Maze – pri muziki vodiš pred njo za en cel kristalni globus! :D (No mogoče je bila ona v kratkih irhastih hlačah malenkost bolj seksi, ampak tebi takšni “posebni učinki” sploh niso potrebni!!!)

    Sploh si mi pa sam ukradel poanto: brez nas povprečnih se oni nadpovprečni ne bi počutili “nad”! Ampak če prav premislim, se potem tudi oni podpovprešni ne bi počutili “pod”…pa zdaj ne vem, ali smo dobri ali ne? :shock:

  • daredare // 24.02.2013 11:10

    Miri, Olna,hudo presežna ta muzika zagotovo ni, se pa lahko po drugi strani res vprašamo, kaj bi opravila kakšna taka na silo in brzino “narejena” glasbenica, kot je Tina, če bi jo prikljukali na takšno opremo, kjer ni prav popolnoma ničesar, kar bi ti pomagalo. Kar spraviš iz sebe, tisto se sliš :)

    Glede tega kako se počutimo eni zaradi drugih pa sem še malo nadgradil. Enih brez drugih pač sploh ne bi bilo, a ne!? Zato je pretirano poudarjanje svoje vzvišenosti komaj smiselno!

  • daredare // 26.02.2013 18:03

    Ne paše zelo sem na siol, lahko pa kljub temu prilepim povezavo.

    http://www.rtvslo.si/blog/likard37/surkova-zupa/81397

  • mijau // 27.02.2013 20:14

    Težko je reči, kdo je povprečen. Z matematičnega vidika je to morda eden, ali pa če ne greš računat na mnogo decimalk, jih je le nekaj – vsi ostali so iznad ali ispod povprečja. Tako da je zelo malo verjetno, da sta Dare in Olna na tistem povprečju.
    Torej, ko rečemo, da smo povprečni, se morebiti celo malo hvalimo, ker s tem trdimo, da nismo med podpovprečnimi.
    Bi pa predvideval, da če primerjamo uspešnost z zemeljsko oblo, smo povprečni tisti, ki se nahajamo med obema povratnikoma, tisti severno so potem nadpovprečni, južno pa podpovprečni. In za Dareta, kot tudi za Olno bi jaz rekel, da sta zelo blizu severnemu povratniku.

  • daredare // 27.02.2013 20:37

    @Mijau, saj se vsekakor nisem mislil devati v nič, ko sem se uvrstil med povprečne :) !

    To z zemeljsko kuglo je pa tudi v redu primerjava. Pa še tak kompliment vsebuje. Zanimivo se mi zdi tudi če pogledamo malo drugače. Kje smo se na tej kugli znašli. Od celega sveta polnega puščav, kamenja, močvirij … mislim, če bi tako z distance gledal na ta naš park in ne bi bil poučen ne o razmerah pri nas, ne o tistih po svetu, bi zagotovo pomislil:” Tukaj bi morali biti pa res eni kapitalni bedaki, da bi jim slabo šlo!!”

  • Olna // 27.02.2013 23:30

    Mijau, danes se počutim prav posebno nadpovprečno – sem istega spola kot glavna vladajoča nam oseba! :razz:

    Oprosti, Dare, če sem šla malo iz konteksta – saj poznaš tisto, danes so dovoljene sanje, jutri je pa nov dan…

  • mijau // 28.02.2013 09:31

    Olna, a ne vidiš, kaj si mi naredila, šmrk, šmrk? Kako se zdaj počutim, ker sem istega spola kot oni, ki so ga odvrgli?

  • Olna // 28.02.2013 22:39

    Ja, no, Mijau, ne jemlji tega tako osebno… :( Ampak saj tip ni mogel končati drugače, ko pa je imel v vladi eno samo žensko! Pa še tista…no pustimo podrobnosti.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !