Dopoldanski in popoldanski izmeni, prepričanim, zvedavim,
modrim, vsevednim in neopredeljenim,
kričačem in zastavam mahajočim,
vsem ki kljub mrazu stojite v gruči in v zrak molite pordele pesti.

Vsem, ki na glavah nosite simbole, križe,
zvezde, mrtvaške glave, kokarde in pavja peresa,
vse slike davno, davne zgodovine nosite s sabo kot simbole
napredka, vizije, vsesplošnega progresa,

Vsem, ki ne dvomite vase in se počutite poznavalci
prave, poštene, vsem prijazne resnice
In poznate pot, ki bi pometla vse zlo,
v večno pozabo pahnila pritlehnost in krivice.

Vsem, ki ste izpadli iz igre in sprijaznjeni trpite
nekje na dnu te velike smrdljive kloake
Oropani priznanja, uspeha, varne topline in
zavedanja sreče, ki je doma le v objemu in v lesku v očeh.

Vsem, ki vam je zemlja kruh, ki ljubite vsako ped,
ki se je dotakne in vanje seme vrže pridna roka,
prej kot sad prodajo, pohodijo, ljubezen do grude
brezčutno, poceni človeku ukrade paragraf!

Vsem, ki ste pustili vsa ta leta, vso to moč med zidovi,
strehami in ognjišči, ki ste jih gradili
Prej kot je brezobzirna sila ukradla vse spomine,
postavila pred vrata vaša upanja, mladost.

Vsem, ki ste prodali ljudi, njih delo in njihove domove,
ker je tako veleval suhoparen izračun,
Tak ki je pokazal, da bo manj meda in masti,
Morda vsak mesec niti šestdeset delavčevih plač.

Vsem, ki ste prišli postrgati vse zadnje ostanke,
prijazno ste se predstavili kot naši in za nas,
V hramih kjer naj bi stanovala svetla demokracija,
postal je najbolj smrdljivi drek sleherni naš glas.

Vsem, ki sedite na foteljih pred ekrani,
prepričani v svojo pamet in v to da sem bedak,
ki vsaj poskušam povedat, ki vsaj želim narediti
tak ali drugačen pa vendar nekakšen korak.

Vsem Slovencem, Slovenkam, vsem ki z nami živite,
hotel bi tako, kot sam najbolje znam
V vedenje, razmislek, informacijo ali očitek
zaželeti, lep, prijeten, naš KULTURNI DAN

  • Share/Bookmark

8 odgovorov v “Predolgo za na transparent”

  1. miri pravi:

    …in vsem vam,ki ste voljni pisat za ljudi.

  2. daredare pravi:

    JA, MIri, pa res. Tistim tud :)

  3. ANA BALANTIČ pravi:

    in tistim, ki že dolgo poslušamo in jo bomo še, ODO ŽALOSTI+++

  4. Anita pravi:

    Na zdravje!

  5. daredare pravi:

    Ana, namesto ode žalosti ti priporočam GLOSO. Optimistična in vesela pesem je to. Zanimivo, da to ve strašno malo ljudi. Zadnjo kitico priporočam, da prebereš dvakrat :) lp

    GLOSA (F.Prešeren)

    “Slep je, kdor se s petjam vkvarja,
    Kranjec moj mu osle kaže;
    pevcu vedno sreča laže,
    on živi, umrje brez dnarja.”

    Le začniva pri Homeri,
    prosil reva dni je stare;
    mraz Ovidja v Pontu tare;
    drugih pevcov zgodbe beri:
    nam spričuje Alighieri,
    káko sreča pevce udarja;
    nam spričujeta pisarja
    Luzijade, Don Kihota,
    kákošne Parnasa pota -
    slep je, kdor se s petjam vkvarja.

    Káj Petrarkov, káj nam Tasov
    treba pevcov je prijetnih?
    slišim od butic neukretnih
    prašat zdanjih, prednjih časov.
    Kómur mar prijetnih glasov
    pesem, ki pojó Matjaže,
    boje krog hrvaške straže,
    mar, kar pevec pel Ilirje,
    mar Čebel’ce roji štirje,
    Kranjec moj mu osle kaže.

    Lani je slepar starino
    še prodajal, nosil škatle,
    meril platno, trak na vatle,
    letos kupi si grajšino.
    Naj gre pevec v daljno Kino,
    še naprej se pot mu kaže,
    naj si s tinto prste maže,
    naj ljubezen si obeta,
    vneti lepega dekleta,
    pevcu vedno sreča laže.

    Vender peti on ne jenja;
    grab’te dnarje vkup gotove,
    kupovájte si gradove,
    v njih živite brez trpljénja!
    Koder se nebo razpenja,
    grad je pevca brez vratarja,
    v njem zlatnina čista zarja,
    srebrnina rosa trave,
    s tem posestvam brez težave
    on živi, umrje brez dnarja.

  6. daredare pravi:

    @Anita, živeli!!

  7. ANA BALANTIČ pravi:

    No, bom začela pisati pa GLOSE, morda bom potem manj črnogleda. Ampak okolica bo ostala ista. Hvala, včasih smo jo morali znati na pamet, ampak takrat je še nismo čisto razumeli, danes pa …
    Ja, saj sem jo prebrala večkrat pa samo zato, da sem lahko napisala tole, ki glih ni GLOSA:

    Sonči veter

    Imam življenje, obzorje in smeh,
    nimam več psa, otrok je po svoje.
    Stopam po pusti zemlji,
    v roki držim odprte dlani polne semena,
    ljudje pa grejo kar mimo.

    Pravijo, da mi je lepo,
    ker sem otrok sonca,
    jaz pa se bojim njegovega vetra,
    ki ubija s čarobnimi barvami.

    Gledam čez rame,
    v očeh je prihodnost.
    Sanjam velike korake,
    ki dohitevajo vlak v tunelu.
    Bodo na oni strani pognale nove rože?

    Hvala za spodbudo!

  8. daredare pravi:

    Ana, ni za kaj. :) Lepa pesem!

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !