Dragi rojaki!

17.12.2012

Počasi se me loteva razočaranja. Počasi ampak zagotovo se bližam trenutku, ko bom tudi jaz, najbolj neomajen zagovornik Slovencev in slovenstva, priznal, da sem izgubil upanje v svoj narod. Vedno sem imel za vse naše anomalije preprost odgovor. Ljudje smo pač različni. Ljudje imamo pač različne izkušnje in nekomu so se vsadile v srce takšne, drugemu druge vrednote. Ponosen sem bil, da razumem, da nekdo zagovarja svoje stališče in se ne obrne v drugo smer že takoj, ko se pokaže tam malo bolj svetla slika. Vedel sem, še bolje rečeno, želel sem vedeti, da bomo še kako znali stopiti skupaj, ko bo to potrebno. Takrat ko bo šlo za nohte.
Predvsem pa, da bomo enkrat že potuhtali, da od naše trme in ozkosrčnosti ni koristi. Da s tem delamo škodo in si zapiramo vrata. Kamorkoli. Celo to, da naša neomajna zaljubljenost v lastno pamet, ki zanjo itak vse bolj dvomim, da sploh obstaja, škodi tudi drugim, celim generacijam, našim lastnim otrokom, našim najbližjim, celo to nas ne gane, da bi poskusili kako drugače. Vztrajamo do zadnjega diha s svojim nepremagljivim, nepreklicnim »prav«!

Zadnje upanje me je obšlo, ko je množica šla na ulice in trge. »Zdaj pa ja« sem z rosnim očesom, poln novega optimizma zrl v hordo ljudi, ki so dajali vedeti, da mislijo dobro in da so potuhtali stvari.

Vendar … o porkaduš

Poskrbele so množice, da se vidi kam kdo spada. Poskrbeli so, da na slikah zaničujejo prave lopove. Tisti, ki so se najbolj bali, da bi magari za trenutek ne bilo očitno kateri strani pripadajo, so si na pokrivala montirali kokarde in zapeli pravo pesem.

Ne, nimam več upanja. Nič. Ljudje, ki ne morejo stopiti niti koraka nazaj. Takšni ki dojemajo strpnost in spravljivost kot stanje, ko ti popolnoma vsi dajo vse prav in si potem njihov prijatelj. Takšni, ki celo iščejo razlike, da z njimi napajajo in krmijo svoj nemogoči v najglobje pore zažrti ego. Takšni mi ga ne dajejo več.

Ljudje, ki ne dojamejo, da imamo čisto druge probleme. Da smo dolžni reševati težave današnjega dne in napraviti zdajšnje in bodoče čase bolj znosne in bolj perspektivne. Da ljudje potrebujejo službe. Da naša dežela potrebuje zaščito. Da nas z vseh strani košček za koščkom, dan za dnem in vse hitreje spodjedajo. Da brezbrižni lakomniki v imenu ugodne dnevne cene razprodajajo tovarne. Klanjajo se velikim gospodarjem, ker so jim za njihovo podporo dolžni pohlevno podaništvo. Naša delovna mesta dajejo prišlekom, ki jih pod naučenimi pretvezami masovno vabijo v Slovenijo. Teptajo naše delo kot tudi delo in tradicijo generacij, ki so ustvarile veliko več, kot pa samo pogoje, da noben otrok v naši deželi ne bi smel biti lačen. Da ne bi država jemala revnim starcem stanovanj in njiv, ker zaradi sramotnih penzij prosijo za malo drobiža, da bi preživeli. Da ne bi cele družine ostajale brez vsega. Dovoljujemo, da se država loteva našega zdravstva, šolstva. Da se stihijsko in neživljensko spravlja na tiste, ki varujejo naše malčke. Da odrekajo človeku celo možnost, da se dostojno
poslovi s tega gnijočega sveta.

Hkrati pa seveda ne zmore poseči v tkivo te hobotnice, ki odnaša vse naše zaklade v skrite votline. Preveč smo dovolili, da se je razbohotila klika, ki njeni pokvarjeni členi hranijo drug drugega. Čeprav prenažrti, še vedno na smrt lačni branijo svoje okope do zadnjega diha …..

Za nas pa je važno samo to, kdo poklekne pod križ in kdo maha z rdečo zastavo … Še za najbolj nepomembno mnenje hočemo dobiti potrditev, ne glede na to kakšno zdraho s tem delamo. Pa če je še tako kristalno jasno, da smo lahko tudi takrat, ko imamo prav, totalni bedaki.

Ne, dragi rojaki … nimam več upanja … nič!!

  • Share/Bookmark

22 odgovorov v “Dragi rojaki!”

  1. Maj pravi:

    http://markom.watoc.org/wp-content/uploads//2012/11/Gotofi-so-Blog-Don-Marko-M1.jpg

    http://www.23hq.com/7828204/8385754_fc75d6ea2081b93d06f651ffba0446bb_large.jpg

  2. dareAnonimnež pravi:

    Dare,saj veš kako pravijo Srbi,¨živi bili,pa vidjeli¨počakaj do petka,mogoče pa v petek……….

  3. Jovo pravi:

    Gornji komentar je moj!

  4. Didl pravi:

    Bolj kot barve, križi in magari hobotnica v solati, me skrbi, da tudi po morda 100% ‘uspešnem petku’ ne bo neke pametne rešitve; al pa rešitelja :(

    Jebeliška; zgleda, da tud jest obupujem :o

  5. miri pravi:

    Fantje,ne obupat!To se ne bo več ustavilo.Mogoče bo kakšen presledek.

  6. daredare pravi:

    @Maj, hvala za povezave. sicer tam še kar nekaj ljudi manjka, ampak gotovo si imel dober namen.

    @Jovo, jaz mislim, da bom šel kar zraven. Če le ne bo popolnoma nemogoče dobiti dopusta. Že prejšnikrat sem bil na kongresnem in mislim, da ne smem popuščati. potem mi bo še kdo rekel, da samo nekaj nakladam :) !

  7. daredare pravi:

    @didl, dobrodošel v klub :) !

    @Miri, to je pa lepo presenečenje. Ja, nič, nekdo mora povedati mulariji, naj se neha kisat in naj se loti “dela”! :) lp

  8. Tihi pravi:

    Tistim, ki s(m)o resnično v krizi ne pomaga ne zvezda in ne križ zato imamo vseh levih, desnih, rdečih, belih in črnih poln kufer. Ideološko se opredeljujejo oziroma podpihujejo le še tisti, ki krize še ne občutijo, zato osebno še verjamem in upam, da čas enotnosti še pride, ker če bo šlo tako naprej bomo počasi vsi v krizi in prisiljeni enako razmišljati. Še vsakega diktatorja so slejkoprej odnesli lastni priskledniki. Hrvaška nam je res lahko za lep vzor.

  9. daredare pravi:

    @Tihi, ne vem kako je (v resnici) s Hrvaško, tukaj pa imam občutek, da ideološke delitve, kljub nelogičnosti, predvsem pa brez vsake potrebe, vedno bolj živijo. Mogoče, no vsaj srčno upam, mlada generacija res malo manj poudarja te stvari, ampak čakati generacije in generacije, da se lotimo reševati resnične težave, je pa kljub vsemu malo prepočasi, a ne!?

  10. miri pravi:

    Neka smrtna tišina se je pojavila tu.Se kaj pripravlja?Ko so bili otroci majhni in je nastala tišina v stanovanju je bilo treba napeti ušesa.Nevihta se je bližala.

  11. daredare pravi:

    @Miri, dobro, da vsaj kdo opazi. :) Kako se mi šele dobro zdi, če se kdo odloči za kratek komentar. To mora biti za marsikoga strašno težko. Velikokrat slišim kakšno pikro, če se mi pavza zavleče na pet, šest, sedem dni … da bi pa kdo k življenju tukaj prispeval kakšen pozdravček, to pa ne!! :)

    Sicer pa … danes grem spet špilat. Hripav in zdelan še od predsinočnje veselice. Pa še protestirali smo vmes.

    S Fejsbuka:
    Splet je (pre)poln modrovanja o včerajšnjih demonstracijah. Meni je za modrece vseeno. Bil sem tam nerdeč, nečrn, ne proti Franceljnu, Ne proti Lojzetu ali Janezu. Želel sem samo reči čisto vsem, ki so se redili vsa ta leta v tisti bajti, da so luzerji totalni, da so zamočili na celi črti in da imajo poln kufer argumentov, da se gnusijo sami sebi. Vsem, od prvega do zadnjega. In ko sem stal na tistih traverzah in gledal celo množico, sem za trenutek začutil nekaj upanja in celo nekaj čisto pravega ponosa.

  12. miri pravi:

    Kakšne občutke imajo tisti ljudje ,ki so pred dvajsetimi leti šli na ulice za te iste,ne morem reči ljudi,lopove.Da te nekdo tako “nategne”?

  13. Olna pravi:

    Dare, lepo, da se skupaj borimo na istih okopih. :)

    Kot preverjeni pesimist sem se bala, da bodo protesti počasi zamrli, ker bo pač vedno bolj mrzlo in ker bodo ljudje ugotovili, da vseh zajedalcev ne bodo mogli sesuti, kot so našo ekscelenco MB župana. (Nalašč ne napišem njegovega imena, ne zasluži.) Zdaj sem pa vedno bolj prepričana, da bo zadeva živela dalje, dokler ne bomo česa dosegli – mogoče šele na pomlad, ali še pozneje, ampak zdaj se je nabralo toliko gneva, da vse skupaj enostavno ne more presahniti.

    Počasi namreč prihajajo na dan konkretne zahteve, ki morajo biti napisane, organizacijsko razdelane, predvsem pa realne. Ker če vpijemo “Dol z bando!”, se ta banda zanesljivo ne bo umaknila. Rabimo sistem, in ta je v nastajanju!

    Jaz zavestno in skrbno negujem svojo jezo, da me ne bi minila do takrat, ko bo šlo zares!

  14. mijau pravi:

    Mi smo bili vedno najbolj enotni, ko smo bili “proti”.
    Ta zadnjič smo bili proti hegemoniji Srba Miloševića, pa smo rinili iz Juge.

    Potem smo bili čisto malo “svobodni”, da smo se kmalu skrili pod plašč EU, kjer pa nas še manj kdo “šljivi”.

    Slovenija je majhna, a bi rada bila velika, z vsem aparatom, kot ga imajo veliki. Je kot žaba, ki se je napihovala, da bi bila podobna volu, pa jo je razneslo

  15. daredare pravi:

    @Miri, pred dvajsetimi leti smo bili tako strašno enotni, ko smo se rinili v Evrfopo, so nas uspeli narediti tako strašno enotne ….. saj je zdaj med nami res zelo, zelo malo ljudi, ki se lahko počutijo drugače kot “nategnjeno” !

  16. daredare pravi:

    @Olna, na teh zadnjih protestih je bil očiten zelo velik napredek v smislu oblike protesta, v smislu dodatnih vsebin, v smislu celostne podobe … itd.

    edino kar se malo bojim je to, da bi preveč raznih “akterjev” izkoristilo gužvo za samopromocijo … kar je bilo na momente tudi že malo opazno. Seveda je pa zame moteč tudi primitivizem, ki je še najbolj očiten v povezavi z nostalgijo … , ki zanjo zelo dobro razumem, da je prijetna in lepa zadeva. Je pa treba tudi z nostalgijo znati delati.

  17. daredare pravi:

    @Mijau, velikokrat so nam “teoretiki” že znali vbiti v glavo, da imamo samo eno možnost … osamosvojitev, Evropa, NATO ….. in bogve kaj še. Edino tega, da lahko razmišljamo tudi s svojo glavo, nam ni nihče še poskušal dopovedati. Jah, pa saj tudi ne bi nucalo!!

  18. Rado pravi:

    “Počasi se me loteva razočaranja. Počasi ampak zagotovo se bližam trenutku, ko bom tudi jaz, najbolj neomajen zagovornik Slovencev in slovenstva, priznal, da sem izgubil upanje v svoj narod.”

    Dare nisi sam. Tudi jaz sem izgubil zaupanje v vse vas, tisti hip, ko ste tega čvekača Pahorja izbrali za predsednika.

  19. Olna pravi:

    Dare, imaš prav v dvojem: da je bil pri zadnjih protestih dosežen napredek pri konkretizaciji zahtev (ali vsaj pričakovanj). In da so naketaeri začeli s samopromocijo, ampak to je bilo za pričakovati. Pa ni bilo samo “opaziti”, je bilo kar konkretno, vsaj pri nas v MB. Po drugi strani pa se morebitni novi obrazi morajo predstaviti, saj promocije s strani strank nimajo in nekako je pač treba začeti. V redu ljudje so tudi med anonimci, ne samo med že znanimi potencialnimi “rešitelji”.

    Na pol prav imaš glede primitivizma: je moteč in očiten, vendar ne samo v zvezi z nostalgijo. Mene je bolj strah tega primitivizma, ki gleda naprej, kot tega za nazaj…

  20. Olna pravi:

    Rado, saj nas je veliko, ki nas je ob izvolitvi prezidenta pograbilo malodušje.

    Res je pač, da smo imali majhno izbiro in da tudi drugi kandidat ni bil čisti diamant po vsakršnjem okusu. Mogoče sem staromodna, ampak jaz od predsednika svoje države vendarle pričakujem (tudi) dostojanstvo, nek nivo, pa četudi deluje malo togo in odmaknjeno. Seveda bi mi bilo ljubše, če bi imel več pristojnosti, potem bi si že želela kašnega bolj revolucionarnega tipa!

  21. daredare pravi:

    Rado, Pahor je za moje pojme ne le čvekač ampak kljukec stoprocenten. Me pa malo moti, ko kdo govori o njegovi izvolitvi, kot da je imel na drugi strani tako hudo boljšo alternativo. Türk me je po začetnem modrem, uglajenem vtisu, ki ga je naredil, zelo zelo razočaral. Mislim, da je eden najbolj šolskih primerov za to, kako politiki živijo v popolnoma drugem svetu, kot navadni ljudje.
    In ne vem, kdo smo “vsi mi”. Na volitve je šlo dokaj malo ljudi, Pahorja je izvolilo le del tistih, ki so bili tam!
    Sicer pa, hvala za komentar in še se oglasi!

  22. daredare pravi:

    @Olna, seveda, saj v tem je bistvo problema. Ampak kako to zdaj obrniti naprej, če večina ljudi vse naše probleme vidi samo v tem, da je bilo nekoč, v nekih dobrih starih časih (menda) bolje kot je zdaj!?

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !