Urejeno

10.10.2012

Te dni kar velikokrat slišim ali preberem o plemeniti pobudi ne vem katere človekoljubne ustanove, da bi ljudem prepovedali popivanje na javnih površinah. Seveda lahko omenim, da poleg tega, da ni čisto jasno kaj je popivanje in kaj to še ni, tudi ne vem čisto natančno kaj so in kaj niso javne površine.

In v resnici se mi je težko odzvati na takšne stvari. Sploh ne vem, kje bi začel, saj je zame zadeva od začetka do konca jako alergena. Prve sledi blagega izpuščaja itak dobim že takoj, ko slišim v medijih, da bodo nek segment našega življenja končno »uredili«. O marička madona, takšnih stvari se pa res ustrašim. Vedno znova mi skozi možganske krivulje zalaufajo nostalgični spomini na svobodno uživanje ob neurejenih bregovih reke, na zabave brez urnika in na tiste krasne ure brez kazalcev, ki smo jih v nekem obdobju v življenju pogosto najbolj upoštevali.

Seveda imate prav, ko boste pomislili, da nisem povsem realen v svoji nostalgiji. Slednja itak često nima prave povezave z racionalnostjo. Vendar pa gre za izkušnje, ki pogosto niso na strani tistih, ki so do zdaj urejali naša življenja. Pravila pa seveda sam vem, da morajo obstajati. Morajo nam narekovati, kje odlagamo smeti in po kateri strani ceste smemo voziti. Bolj slabo jo v mojih mnenjih odnesejo urejevalci, ki svojo glavno funkcijo vidijo v tem, da se uspejo vtakniti v neko področje življenja in si tam zagotoviti predvsem možnost, da ljudem, ki so, hočejo nočejo, naenkrat njihove stranke, pišejo račune.

Eden najbolj lepih primerov, tudi že omenjan na mojih straneh, je urejanje avtorskih pravic glasbenikov. Neki ljudje so si na tem področju zagotovili svoj košček pogače in svoje delo zasnovali na pošiljanju položnic oštirjem, DJ ejem, organizatorjem vaških veselic in avtomehanikom, ki jim med šraufanjem starih krip na polici brenči star tranzistor. Neka moja znanka je pred časom v svoji mali frizerski delavnici imela samo radiouro, bolj uro kot radio. Ko je prišel nekakšen sazasov kontrolor, mu je povedala, da bo pa še to odstranila in raje obesila na zid staro stensko uro s kvihti. Tip je rekel, da to sicer kakopak lahko stori, vendar je nerazumevajoča uporabnica intelektualne lastnine s tem tako zamajala njegov sistem, da je morala o svojem ukrepu napisati posebno izjavo. Poleg tega, da v svojem dučanu nima več strašne avdio naprave, je v dopis, tudi po mojem nasvetu, pripisala, da tam nima niti CNC stružnice, fotokopirnega stroja in preše za sadje.

Drugi motiv za urejanje in določanje pravil je z neke druge sfere. Gre za odlaganje odgovornosti. Skozi gozd na primer je peljala steza in nekje na pol poti se je naenkrat iznenada udrlo in nastala je meter globoka luknja. Potem se je zgodilo. Vanjo je med tekom padel rekreativec, ker je med svojim treningom gledal na uro koliko znaša njegov aktualni utrip, namesto, da bi pazil na pot. Čez nekaj dni se je v jamo zvrnil Francl, ki je želel, nažgan do fundamenta, po bližnjici domov. Po tretji nezgodi, vse so se končale, hvala bogu brez hudih posledic, pa so ljudje začeli godrnjati. Zaradi nezadovoljstva je prej kot v letu dni na sporni kraj prišel inšpektor v spremstvu župana in pristopila sta urejanju. Na vsakem koncu poti sta nabila tablo PREPOVEDAN PREHOD, si ponosno segla v roke in odšla v oštarijo na dva deci merlota.

No pa sem, seveda sem, zašel stran od tematike, ki sem se je lotil. Popivanje torej. Tukaj mi ni čisto jasno, kaj in kako bi bilo najbolj pametno storiti. Saj po svoje vem, da ni dobro, da ljudje uničujejo svoje zdravje in si zmanjšujejo intelektualne in motorične zmožnosti s prekomernim žretjem žganja in pira. Verjetno obstaja kar nekaj ljudi, ki bi zaradi lastnih slabih izkušenj s surovim pijancem ali, bognedaj, pijanim voznikom, prepovedali kar ves alkohol na sploh. Take gre popolnoma razumeti.

Vendar pa, drugega mi pa tukaj res ne gre skoraj nič v račun. Kot prvo me jako moti gonja proti poštenemu človeku, ki si pijačo občasno privošči potem, ko opravi vse pomembne stvari. S svojim početjem ne ogroža nikogar in za svoj užitek plača s svojim denarjem. Ja, to me res moti. Posebno, če pomislim na drugi strani na pretirano, snobovsko spakovanje jare gospode, ki iznenada vsi po vrsti obvladujejo vso enološko in somaliersko znanje, ko na sprejemih v rokah spretno vrtijo tanke pecljate kozarce in vanje potiskajo svoja vešča vohala.

Kot drugo, se mi zdi, da je takšna »akcija« postala aktualna v strašno neprimernih časih. Saj seveda ni smiselno poudarjati, da mnogo preveč ljudem ostaja od vsega samo še klošarski hotel, ki je domnevam, javna površina in tolažilna litrca. Ne, bolj sem imel v mislih to, da je velik dosežek, če zaradi česarkoli sploh še spraviš ljudi izpred ekranov, fejsbukov in forumov na katerikoli javni kraj. Morda celo tak, ki je izven dosega prostih omrežij za njihove pametne telefone.

Kot tretji pa me, morda še najbolj, v zvezi s tem moti manipulacija s podatki o pitju Slovencev. Nenavadno, kako zelo mora biti v interesu nekaterih , da do nesmisla prilagajajo resnico. Domnevam, da to počnejo ljudje, ki jim »reševanje« te problematike predstavlja delo in zaslužek. Pa niti ne bi podrobneje spet nakladal o časih, pred dvema, tremi desetletji, ko s(m)o ga slovenci pa prav zares dali na zob. Ne samo večkrat na teden, ne samo na veliko večih krajih in raznoterih priložnostih, predvsem količinsko zelo, zeloooo veliko več.

Vendar pa, očitno je takšen potek dogodkov in ukrepov neizogiben. Neurejenost se umika pravemu, brezhibnemu redu. Ne samo človek,ki se kdaj pa kdaj sprosti in odveže svoja čustva, tudi človek, ki si sam določa, kaj bo počel, ki sam razmišlja o svojih željah, ki poskuša imeti ideje, je moteč in ogroža urejenost.

Mi rabimo drugačne ljudi. Takšne, ki potem ko oddelajo svoj šiht, sedijo v zapečku in so po možnosti tiho. Pa še dihajo naj plitvo in počasi.

slika z net-a

  • Share/Bookmark

24 odgovorov v “Urejeno”

  1. miri pravi:

    Ja,jara gospoda.Kaj ko bi tem prepovedali dostop v bližino kamer?

  2. Tihi pravi:

    Ja pismo res so nam oz. nam bodo skenslali čisto vsa tista sproščena druženja, kresovanja, veselice, piknike, še žure ob rojstnih dnevih bi nam najraje ukinili itd… nekje sem prebral, pa sploh ne vem za katero državo sploh gre, mislim, da so to pred leti uvedli v Angliji!!!!!! železna lady Margaret Thatcher (mislim evropska država, halo…), kjer naj bi shod 4 (štirih!) ljudi že pomenil motenje države oziroma firme proti kateri naj bi protestirali. In tale razlog, da je to kao proti popivanju in ostalo kar sledi je popolnoma banalen, aktualna oblast se enostavno boji vsakršnega druženja, ker bo slejkoprej nekje počilo in nam s takim foram samo mečejo pesek v oči. Ampak v ljudeh se nabira, pa sploh ne več veselje po žurih, nabira se žalost in razočaranje nad bedaki in idioti ki naj bi predstavljali cvet naše dežele v bistvu nam pa delajo eno navadno sramoto. In srčno upam, da vsi pošteno misleči ljudje slejkoprej pridejo na svoj račun. In zadoščenje.

  3. daredare pravi:

    @Miri, to bi bila pa kar huda kazen. Prav te dni sem pri eni dobri radijski oddaji slišal zanimivo modrost, da takega tipa, ki se najbolj od vsega želi kazati, najlaže kaznuješ s tem, da ga ne vidiš.

    @Tihi, spomnil si me na Alan Forda. Tam je bil ukaz tak: “zabranjeno skupljanje više od jedne osobe!”

  4. Tihi pravi:

    O saj res, Alan Ford je bil pa včasih res zakon. Njihove fore pa sploh nepozabne. Pa tisti časi tudi.

  5. Tihi pravi:

    Pa če me spomin ne vara je v bivši JLA obstajal celo dekret, da je “zabranjeno grupisanje više od tri osobe”, kar je vsekakor velik napredek glede na čase legendarne grupe TNT. Pa JLA tudi tak dekret ni pomagal obstati inu ostati.

  6. milan pravi:

    http://www.youtube.com/watch?v=mrppaQASY_k

  7. daredare pravi:

    @Tihi, jaz se zelo dobro spomnim, da so nam zjutraj včasih težili, da je “zabranjeno grupisanje na nacionalnoj osnovi!” To so nam kar nekajkrat ponavljali. Problem pa je bil predvsem s Šiptarji, ki jih je bilo nesorazmerno veliko. Verjetno blizu tretjine cele kasarne in so stalno tičali skupaj v velikih skupinah.

    @Milan, hvalabogu imam več motork. eno novo husquarno, eno malo starejšo 266, pa tudi dolmarca in stihl 041 še za silo vžgeta :) :) lp

  8. Simona ReboljSimona Rebolj pravi:

    Duhovita tista s stezo … hehe … na koncu koncev v jamo pade tako trimčkar, ki prisega na zdravo življenje, kot pijanec, ki v življenje, kaj šele zdravo, ne verjame več. Poučno!

    Izhodišče za prepoved naj bi bilo večerno in nočno razgrajanje, kar moti poštenega, pridnega Slovenca, ki si zasluži mir in počitek za nove delovne izzive. Okej. To seveda lahko razumemo. Še posebej tisti, ki smo kdaj živeli v centru mesta, v Ljubljani na primer. Ampak! Vsakogar, ki je moten zaradi razgrajanja, prav figo freško briga, ali krši javni red in mir skupina nažganih ali pa skupina popolnoma treznih … hmmm … morda skupina zadetih. Kršenje javnega red in miru je že danes pač prepovedano in s strani organov pregona možno sankcionirat. Kaj torej počnejo??? Ne razumem pritoževanja nad mladino, ki se bojda po mestu in vsenaokrog združuje v prave male stadionske skupnosti, vse nasmetijo, vreščijo celo noč, potem pa nekateri na urgenco, drugi pa vijugasto ciljajo domov. Takšne prizore (predvsem prem Maximarketom in v Trnovem) nam kažejo kar po televiziji. Brez da bi ob tem omenili, da očitno policija pri nas ne dela, ker kaj? … piše kazni za drobne cestne prekrške??? A bodo po prepovedi pitja alkohola na ulici bolj aktivni? Bodo nekoga, ki na klopci mirno sreba pivo hitreje opazili, oglobili in pregnali kot hordo vreščeče pijanih, ki so vse nasmetili, pa še koše za smeti prevrnili in razbrcali, pa vse kote poscali.

    To je očitno dežela norcev. In drugega profita ne vidim kot tega, da si država morda obeta pomoč državni blagajni preko pisanja visokih kazni klošarjem, ki so večinoma tudi alkoholiki in pač pljuckajo po parkih. Abnormalno.

    Nihče do zdaj tudi ni vprašal, kaj to pomeni za vrtove kafičev, kaj za razne organizirane zabave na prostem, vključno s praznovanjem Novega leta. Bodo vpisali podakte kot izjeme. Tudi prav. Ampak še vedno ne razumem tega, da je bolj sprejemljivo, če grem o polnoči brez flaške črnega v roki kričat sredi ulice, scat in smetit, medtem ko če se zvrnem depresivna na klopco in srebam, bodo organi pregona bojda neverjetno motivirani, da me še oglobijo in preženejo, da se lahko v miru skrita zapijem do smrti doma. Absurd.

  9. Maj pravi:

    Tole je pa za čisto desetko ;) ;) ;)
    “Prej kot v letu dni na sporni kraj prišel inšpektor v spremstvu župana in pristopila sta urejanju. Na vsakem koncu poti sta nabila tablo PREPOVEDAN PREHOD, si ponosno segla v roke in odšla v oštarijo na dva deci merlota.”

  10. milan pravi:

    Glede na to, da maš kar štiri motorke, bom poklical še dva kolega, bomo prnesl kakšen liter, pol pa v akcijo.

  11. miri pravi:

    Liter čega? Bencina? Če boš prinesel vino,si pa itak v prekršku.Pa še grupiranje.Zato je pa tako v tej državi kot je.Skrajni čas za nove predpise.

  12. Stane Debevec pravi:

    Dober dan g. Likar,

    kaj nam manjka v Sloveniji razen predpisa o popivanju?

    Manjkajo nam osnove lepega vedenja oz. bontona. Nekdo nam bi moral povedati, morda že v mladih letih, da je nadlegovanje sočloveka nevljudna in grda zadeva, ki se nam naslednjič (ko smo sami malo starejši in zvečer utrujeni) kaj lahko vrne in smo sami tisti, ki nam to preseda.

    Tako kot se nam vrne vožnja v vinjenem stanju, neprijaznost do sočloveka pa še kaj.

    Če bi se znali in hoteli obnašati tako kot se to dela v družbi, ne bi bil potreben zakon o popivanju.

    Imam srečo, da meni tega ni bilo treba prenašati. Ne v Ljubljani, kjer smo nekaj časa živeli ne sedaj v predmestju (na pol v vasi). Tu niti ni tako veliko kandidatov za pozno veseljačenje niti prostora za to. Je kar mir.

    Sicer je pa popivanje Slovencev samo posledica. Pravo vprašanje je, zakaj Slovenec sploh potrebuje alkohol in alkoholno omamo. Tako kot je pravo vprašanje, zakaj so nekomu potrebna mamila (droge). Vse ostalo (pridobivanje drog, prodaja, nasilje in zaslužki…) so samo posledica. Imam občutek, ta se tega vprašanja nekako izogibamo. Bi prinesla kako neprijetno dejstvo o nas……

    Pozdrav.

    Stane Debevec.

    Pozdrav

  13. Olna pravi:

    Dare, imenitno. :) Ampak sumljivo veliko stvari pišeš tako, kot bi jih napisala jaz, če bi znala. Bom malo razmislila o avtorskih pravicah… :mrgreen:

    Pa tudi Simona mi krade: tudi jaz sem namreč takoj pomislila na klošarje, ki se zbirajo v bližnjem parku in se družijo s flašami, v katerih najbrž ni kamilični čaj.

    Ta novi (zaenkrat predlagani) predpis je res nekaj vrhunsko prismojenega. Osnovni namen je gotovo pozitiven, izvedba bo pa komedija. Ko gredo dame v dizajnerskih toaletah in pingvinasti gospodje v pavzi premiere najnovejšega komada slavnega dramatika v foaje (super nobel izraz, čist paše zraven) posrkat šampanjec (pri tem mezinec ustrezno nobel štrli stran), je to vendar javna površina, na kateri torej skupina popiva!

    Čeprav je seveda alkoholizem ena hudo resna in žalostna tema, sama ga pri delu srečujem vedno več in z vedno bolj žalostnimi posledicami.

  14. daredare pravi:

    @SimonaRebolj,

    torej se pa le, pa čeprav mrbit samo v prestolnici, na veliko zbiraji mladi? Presenetljivo!
    No, menda v nobenem “spodobnem” mestu zakoni ne dovoljujejo celonočnega razgrajanja in motenja nočnega miru. Aja, pri nas ga pa očitno kdaj ! :)
    Gre pa še za eno stvar. Veselice so lahko tudi prijavljene, uradno in poštempljano. Takrat se niti ni možno pritoževati nad dogajanjem. Oblast mora imeti predpisano, kje se sme gasilske veselice in rave partye organizirat, organizator mora dobiti za to dovoljenje in eko!
    Ampak tam se pa popiva. Kdo bo rihtal takšen žur, z vsemi stroški vred, če ne bo mogel tam s prodajo pira dobiti nekaj za svoj trud!?
    Kaj je zdaj s to zadevo? Površina je javna, mladina je žejna, ostareli prebivalci centra pa budni celo noč klicarijo na kvesturo!!

    Ampak prav v bul aj si pa zadela z zadnjim odstavkom. Če že res mladina (in ostali) tako strašno popivajo, jaz kljub vsemu še evdno mislim, da bistveno manj kot pred leti, se res lahko vprašamo tudi enostavno vprašanje: “Kdo je sploh alkoholik!?”

    Če zanemarimo ekstreme. Na primer knapovskega dohtarja, ki je v Idriji pred desetletji potem, ko so mu knapi odgovarjali, da ga spijejo po tri litre nadan, v kartoteke pisal “pije normalno!” ali pa njegovega na pol fanatičnega naslednika, ki v teh časih zaradi nedeljskega kozarca pošilja ljudi na jetrne preiskave, kot z alkoholom zasvojene bolnike.

    No, če to obidemo, se večinoma kar sama po sebi ponuja definicija, da so to ljudje, ki ne morejo kolikor toliko “normalno” funkcionirati brez alkohola.
    V resničnem življenju pa ima to še eno lice. No, vsaj meni je to pri nekaterih zelo očitnih primerkih padlo v oko. Leta in leta nisem imel vtisa, da je človek imel težave s pijačo. Dokler se je družil z nami. Ali z ljudmi nasploh! Ko pa se je začel držati zase, naenkrat veliko ostajati doma. Ej, takrat je pa v kratkem postalo vse skupaj en sam velik problem, ki se je končal na alkohološkem oddelku v Idriji.
    Ker, prej je človek sicer popil, vendar je prišel ven, ker si je želel družbe, debate, se skupaj z nami delati pameten in še vse drugo kar paše zraven. Problem je nastal šele potem. Takrat, ko ni imel, razen pijače seveda, nobene druge želje več!

    Malo smo zašli, a n’ ?

    Tudi sam ne vem, kaj je točno namen. Prebral sem pa, seveda šele naknadno, da je glavni pobudnik NSi. No, mogoče gre pa za to, da se izognemo strašni izkušnji iz Gomore in se nekako pokažemo manj pregrešni v božjih očeh. Ne vem! lp

  15. daredare pravi:

    g Stane Debevc, vse takšne reči imajo seveda svoje meje. In kot sem napisal v zgornjem komentarju, prireditve morajo biti prijavljene in pač organizirane na predvidenih lokacijah in ob normalnih, za takšne stvari , namenjenih dnevih.
    Se pa kljub temu malo nagibam v to smer, da če človek živi v centru mesta, da mora vzeti tudi nekaj od tega v zakup. Tudi sam živim sicer v centru. Gre za manjše mestece ampak glede dogajanja je Idrija pa kar živahna zadnja leta. In ne pade mi na pamet, da bi se zaradi česa pritoževal.

    Se pa strinjam, še enkrat, predvsem s tem, da ni vsako pijansko kruljenje zabavna prireditev. Za to so pa, kot piše zgoraj SR , žandarji. In telefoni! lp

  16. daredare pravi:

    @Olna, če točno veš kako se piše, ali pa še bolje od piscev, pisati pa ne znaš. potem se kar sama ponuja opcija, da postaneš kritik :) !

    No pa bodimo resni!

    Nikoli nisem mislil, da alkoholizem ni resen problem. Alkoholizem uničuje ljudi, definitivno.Vendar pa mi res povzroča pike način kako se o tem govori v medijih, kakšne podatke nam dohtarji srevirajo in kako vse skupaj napeljujejo na svoj mlin.

    Če trdim, da ljudje pijejo bistveno manj, kot smo pili včasih, to ne pomeni, da trdim, da folk pije premalo. Pa čeprav bi se celo o tem včasih dalo razpravljati. Posebno takrat, ko ljudje začnejo namesto po vinu, posegati po drugih substancah, ki jih popelje v tako zaželen sanjski svet.

    Gre za to, da težko prenašam, da mi nekdo tako vehementno ponavlja informacije, ki zanje točno vem, da niso vredne popolnoma nič. In potem seveda vem, da tudi glede drugih problemov niso informacije vredne veliko več.

  17. Simona ReboljSimona Rebolj pravi:

    @dare:

    Ja, seveda mora organizator zabave zadevo prijavit. Tega ne šteka samo Janković, ki so ga hakljali, če se spomniš, ker ni prijavil in s tem tudi ni ustrezno organiziral z varnostnega vidika shod v podporo levemu trojčku pred volitvami 2008 … hehe … Je pač mislil, da je Ljubljana njegova last, ker je župan. Saj te zadeve mu še vedno niso čisto jasne, pa daje navodila za lisičenja, pa potem razlisičenja, pa kliče ravnatelje šol, naj se mu zglasijo v podporo, kot da so njegovi otroci itd. Cela zmeda.

    Z odlokom se da te primere organiziranih praznovanj itak izvzet, še vseeno ostanejo pa druge sive cone. O tem Olni … O alkoholizmu pa Stanetu.

    @Olna:

    V bistvu je najbolj sporno in hinavsko pri takem zakonu ravno to, da ni prismojen, ampak ima povsem preračunan namen, ki ga je nespodobno kot takšnega predstavit ljudem. In če ljudje popapcajo teorije o borbi proti alkoholizmu, pač super. Dokler so ovce trapaste gre vse lažje. V resnici gre zgolj za pometanje neprijetnih prizorov z obzorja vidnega. Zato jih prav nič ne moti, ampak se celo veselijo, da se bo ravno na podlagi takšnega zakona lahko pometlo klošarje z ulic in parkov. Naj popivajo in stran od oči pomrejo v zaprtih prostorih. Naj se začnejo skrivat. Saj gre. Naslednji ukrep od takšnega je na primer stroga prepoved beračenja. Idealen ukrep v kriznih razmerah, ko se beračenje širi kot gobe pod dežju. Neprijetne prizore pometemo z ulic in smo veseli, ker imamo mir, če nam ni treba žicat. To je vse tako pač mišljeno, samo ne reče se bobu bob. Ker za razgrajanje imamo zakon o kršenju javnega reda in miru na podlagi katerega bi morali organi pregona pač opravljat vestno svoje delo. Vsekakor tak zakon ubije več muh na en mah. Popivanje pomete z ulic, ljudje se pa res začnejo bolj skrivat in imajo policaji pač manj dela.

    V državah, kjer ponekod ti zakoni že veljajo, pač veljajo in do neke mere funkcinorajo. Najprej začnejo iznajdljivi skrivat steklenice v vrečkah in na tak način srebat. V vrečki imaš pač lahko, kar hočeš. Potem se pa zakon poostri tako, da je za prekršek tretirana vsaka že odprta steklenica na ulici. Ne moreš in ne smeš blefirat, da ne piješ, ampak samo prenašaš alkohol. Zabavno, a ne.

    @Stane Debevec:

    O alkoholizmu se sicer govori kar precej zadnja leta in to z velikim zadovoljstvom. Recimo, da je največ pri nas bučno k temu prispeval Janez Rugelj, ampak potem so sledili tudi drugi javnomnenjski pojavi, ki se radi izražajo tudi o tem. Zanimive teorije z vidika kolektivnega, kot naroda, tudi na to temo, je spisal večkrat oziroma vključeval v svoje prispevke na primer Miha Mazzini. Se pa z vidika splošnega razglabljanja o tem strinjam, da se o razlogih ne diskutira na najbolj pravi in pomemben način. Ponudba ni samo posledica, te zadeve gredo recipročno. Kar me najbolj moti, je predvsem to, da ni zavedanja pomembne plati in se kar naprej navaja alkohol kot krivec za alkoholizem. Razprave se kar naprej sukajo okrog pridih, kaj alkohol naredi človeku in iz človeka. Alkohol ne naredi prav nič. Je samo tam in če ga ne bi bilo, bi določen človek našel nekaj drugega, s čimer bi uničeval sebe in maltretiral svojo okolico. Obstajajo velike razlike že med alkoholiki. Niso vsi primerki agresivnega nadlegovalca družine in vsega, kar leze in gre. Nekateri uspevajo celo dologo odlično skrivat. Hočem povedat, da tista vrsta alkoholikov, ki je najbolj nesprejemljiva za sočloveka, tudi v treznem stanju niso primerki vrhunske prijetnosti od osebnosti. Ali če citiram eno mojo znanko, ki je za svojega brata nekdanjega alkoholika rekla, da si včasih želi, da bi spet kakšnega ruknil, saj je konec koncev že začel pit zato, ker se je težko prenašal, pa tudi s strai drugih ga je bilo težko prenašat. Ali pa to, kar večkrat navržem jaz … da se nikoli ne bi odločila za življenje z nekim partnerjem, dokler ga ne vidim prekomerno nažganega. Kako se obnaša, kaj blebeta itd. V tem stanju lahko vidiš marsikaj, kaj se v človeku v resnici strinja, prosto po reku “in vino veritas”. In ja, potem pridemo na tisto, kar si poudaril, zakaj kdo popiva ali se drogira. Ampak o tem lahko začnemo razgrabljat šele takrat, ko bi razumeli, da je človek že prej hipotetičen kandidat za alkoholizem in narkomanijo. Osebno na primer verjamem, da je človek lahko alkoholik ali narkoman, ne da bi se kdaj konkretno prepustil skušnjavi. Preprosto se celo življenje drži za biljko, išče nadomestila za to značajsko lastnost. In tudi ta nadomestila so lahko zelo sporna. Dokler skačejo s padali, lezejo v hribe, se manično potapljajo itd. je še v redu, ker večinoma ogrožajo svoje življenje z ekstremističnimi podvigi (razen če nastradajo in pustijo lačne otroke za sabo). Ampak lahko se izkažejo v deloholizmu ali pa sadizmu do drugih na pravem položaju. Popolnoma trezni, a totalno manični in aut. Težko je to energijo preusmerit v pozitivne, koristne procese in cilje. In pri tem bi ljudje potrebovali več motivacije in smisla. Temu pa že sistem ni naklonjen, saj največje norce nagrajuje in hvali. Tiste, za katere bi raje videli, da bi se zapili, kot pa da se namesto tega zadevajo s pohlepom in manično ambicioznostjo preko trupel na primer.

    Dejstvo je, da alkoholik ali narkoman ne more postat vsak. Temu se tudi izogibamo v razpravi. Ker hočemo na vso silo to prikazovat kot slabištvo. Saj je. Pa vendar … vsak, ki na primer ni narokoman po duši, in se znajde v okoliščinah, ko bi se lahko zdel, kolikor mu je volja, a se ne. Sploh ga ne mika. Kvečjemu boji se tega občutka, ko samoobvladovanje odpove. Kakšen užitek neki je v tem. Medtem ko se bo nekdo drug težko zadržal, da se ne prepusti. Podobno je z alkoholom. Kot je nekoč moj kolega duhovito pripomnil, da ne razume, kako komu uspe postat alkoholik, ker on vse zbruha, še preden bi postal resno pijan, potem mu je pa še nekaj dni tako slabo, da ga mine za popivanje za pol leta … hehe … Ja. O tem bi se morali pogovarjat, da bi kaj razumeli in pote tudi bolj kvalitetno pristopali k zadevi.

  18. Simona ReboljSimona Rebolj pravi:

    Eh … popravek:

    “da se nikoli ne bi odločila za življenje z nekim partnerjem, dokler ga ne vidim prekomerno nažganega. Kako se obnaša, kaj blebeta itd. V tem stanju lahko vidiš marsikaj, kaj se v človeku v resnici dogaja, prosto po reku “in vino veritas”.”

    Kaj se v človeku v resnici dogaja in ne strinja. Ne vem, od kod mi je pri hitrem tipkanju strinjanje v glavo šinilo. Verjetno zato, ker lahko pri pijanemu zaznaš tudi to, v čem se v resnici strinja s tabo in v čem ne … hehe … Zelo pomembno.

  19. Olna pravi:

    Simona, saj je že dr. Sigmund F. rekel, da slučajnih lapsusov ni… :D

  20. Olna pravi:

    Dare, tvoj predlog, da bi šla med kritike, mi ne da miru. Sem kvalificirana! Saj poznaš tisto:

    Možakar obišče razstavo znanega abstraktnega slikarja, se ustavi pred sliko in zamrmra: Pizdarija. Pred naslednjo sliko enako, pred tretjo spet… Umetnik, ki je stal v bližini in slišal “komentarje”, pristopi in vzvišeno reče: Gospod, vi pa res ne veste, kaj je prava umetnost! Odgovori možakar: Ne, mogoče res ne vem. Vem pa, kaj je pizdarija!

    Se opravičujem za izraze v izvirniku. :D

  21. mijau pravi:

    Tudi sam se strinjam, da pravila morajo biti in da se jih je treba poskusiti držati.

    Vendar pa so nekatera pravila napisana samo z namenom, da se pobere denar od kršiteljev, saj jih je težko ne kršiti.

    Omenil bom primer, ko je zaradi bližine šole postavljen znak prepovedi vožnje nad 30 km/h. Dva policaja sta se postavila za ovinkom v nedeljo, sredi poletnih počitnic in obirala voznike. Jaz bi takšne policaje kaznoval.

    V Nemčiji so znaki za omejitev hitrosti zarade dela na cesti v času, ko se ne dela, prekriti in se jih takrat ni treba upoštevati. Zame so podjetja, ki tega ne storijo, v prekršku. Pa naj še njih kdo oglobi, ne samo posamezne voznike!

    Veselice in s tem v zvezi naruševanja spanja bližnjih prebivalcev, so dovoljena samo, če so prijavljena, kar pomeni, da so plačane pristojbine za to.

  22. daredare pravi:

    @SimonaRebolj, “in vino veritas” bi s tvojo inovacijo, da se ga mora v fazi spoznavanja vsak nekajkrat do daske naliti, da vidiš kako alko deluje nanj, res dobila novo, povsem praktično vrednost.
    Poleg tega pa zelo pritrjuje nečemu kar že dolgo časa trdim. Na primer, ko je govora o dedcih, ki pijani pretepajo svoje ženice in deco in rogovilijo sredi noči po dvoriščih, dokler jih policaji ne odpeljejo v kakšno hladno klet. Tam se potem ohladijo, drugi dan pa tip s svojo ženo, ki ima plavo oko, skesan naredi plan za prihodnost. Ki bo seveda čisto drugačna in lepša.

    Ampak dejstvo ostane. Tip je surovina. Pika! Zato je tudi mlatil babo. Dobro, alkohol mu je pomagal odpreti ventile, vse ostalo pa je v njemu bilo že prej, v prihodnje bo pa tudi še tam.

    Tvoja druga teorija, ki se sliši nekako kot da smo ljudje že po defoltu zasvojenci, mogoče bi bilo bolje rečeno, da smo nagnjeni k temu oziroma, da potrebujemo nekaj, kar nas zasvoji, je pa tudi vredna pozornosti.
    Zelo zanimivo, da omenjaš deloholike. Enkrat sem poskusil opisati enega takšnega modela. Sicer se njegova obsesija zdi na prvi pogled milijonkrat milejša od omenjenega sadista, da ne govorim o adrenalincih ali celo ljudi zasvojenih z redom ali varčnostjo. Vendar pa se včasih izkaže, da so vsi takšni pojavi v svojih skrajnostih lahk vzrok za nenavadno hude težave tako omenjenega pacienta, kot ali pa še bolj ljudi okoli njega.

  23. daredare pravi:

    @Mijau, jaz sem v življenju zelo velikokrat prijavljeno kalil nočni mir. Včasih je šlo tudi za manjše predgostilniške žurke pri znancu gostilničarju. V takšnih primerih sem pozneje kar natančno izvedel o obstranskih nočnih dogodkih. In vedno je bilo tudi veliko “prijav” na policijo. Tam so jih seveda odpravili, ker je bila zadeva prijavljena. Zanimiv pa je bil podatek, kdo je na žandarmerijo klical. Včasih kar ne bi verjel. Še najmanj so se pritoževali ljudje iz bajt preko ceste, marsikatera besna pritožba pa je prišla od kakšnega nespečega krajana, ki ima svojo bajto za tremi ovinki in po mojem trdnem prepričanju ni mogel slišati veliko od naše muzike.

  24. mijau pravi:

    Dare, za to pa je preprosta razlaga. Vi ste tako lepo špilali, da so tisti preko ceste uživali. Tisti tri ulice vstran pa so slišali samo nabijanje bobnov, ki pa ni nič blagozvočno.

    In če nimajo čepov za ušesa, pač kličejo policijo. Nekaj morajo početi pri takem televizijskem programu.

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !