dare.likar@siol.net

Glupi Slovenac

20.09.2012 · 56 komentarjev

Dejstvo, da spomin ne deluje čisto skladno s pametjo, to ni nič novega. Spomin ima v bistvu v primerjavi z razumom eno krasno lastnost. Tudi najmanjše svetle trenutke v preteklosti poveča do nerazpoznavnosti. Pri risanju prelepe podobe nekih minulih časov tudi ne upošteva tega, da so nekatere stvari preprosto neprimerljive. Če vzamemo na primer avtomobile. Pred tremi do štirimi desetletji ni bilo popolnoma nič strašnega ali čudnega, če pri bajti ni bilo avtomobila. Zdaj je zelo čudno, če ni treh avtomobilov. Seveda lahko zaradi tega zaključimo, da imamo zdaj višji standard, vendar nam to v resnici ne pove prav dosti ne o teh ne o onih časih. Še laže bi bilo primerjati plače. V nekem obdobju proti koncu bivše države sem dobival, na pamet rečeno, nekako dvesto evrov. Sliši se strašno. Manj strašno pa se sliši verjetno, če omenim, da sem plačeval za stanovanje z vsemi stroški komaj kakšnih petdeset ali kvečjemu malo več evrakov. Naj se zdaj torej hvalim s trikrat večjo plačo, če pa za to, da imam kje spati, za položnico odštejem včasih čisto celo!?

Vendar pa, težko je v teh krajih o tem sploh debatirati. Posebno, če imaš takšen možganski defekt, kot ga posedujem jaz, da v večini stvari vidim tako dobre, kot tudi slabe strani. Veliko bolj primeren za razpravo bi bil, če bi imel v glavi črno belo tehniko. Stvari bi delil na neznansko dobre in na tiste, ki so čisto popolnoma zanič, To bi pa šlo. Opremil bi se še z arzenalom psovk in sorodnih načinov zatiranja sogovornikov in potem pa hop v modro akademsko polemiko.

No, kakopak se zdaj ne morem spopasti z vsem s čimer se ne strinjam glede življenja v prejšnji, propadli državi oziroma v tistem iztrošenem režimu, moram pa se spotakniti ob neko zelo specifično dilemo. Obstaja neka fama, posebno med moškimi, ki so v Jugoslaviji služili vojsko. Večina njih je namreč prepričana, da smo bili Slovenci na jugu zelo upoštevani, spoštovani. Menda so nas imeli za pridne in pametne. Hop! Tukaj pa jaz ne bi vložil svojega kvizka. Vsaj v tisto glede pameti ne! Že v zgodbi o Strahimirju Stojanoviću sem omenil nekaj od tega, danes pa bom prilepil odlomek iz moje daljše zgodbe o ljudski armadi. Še kar trdno sem namreč prepričan, da Slovenec ni bil tako dobro zapisan med pripadniki drugih narodov. Nikoli in nikdar. Dobro, lahko ima kdo osebno drugačno izkušnjo, to je mogoče. Veliko dejstev in vsaj malo podrobnejši pogled pa kaže malo drugačno sliko. Na tej sliki jaz vedno znova vidim tipa, ki me treplja po rami in pravi :« svaka čast, majstore!« in se smehlja sam pri sebi, ker je uspel, da sem nekaj naredil namesto njega. Sicer pa se o tem odnosu lahko poučimo iz filmov ali drugih medijev. Lep primer je »Div Žnidaršič«, veliko bi mogoče vedel povedati še čisto smrkav Bjelogrlić v Boljem životu. Ob razkošnem scenariju je Slovenac zmogel samo vsake toliko reči »ampak«, ki je bila za celo jugo strašno smešna beseda.

Ne, gospodje, ne bo šlo. Za Slovenca je takrat veljalo preprosto, da je glup. Glup ko točak in še malo bolj. Verjetno mislite, da je bil Mujo tisti, ki je imel glede tega primat. Mogoče res, vendar njegova glupost je bila prijazna, simpatična in v sekundi mu jo je vsak oprostil. Slovenac pa je bil samo in nič več kot glup!! Amen. Govoril sem.

TRASA MIHOLJAC

Čeprav še zdaleč niso vsi sotrpini dajali takšnega vtisa, sem bil sam vsekakor prepričan, da je dolgčas in neaktivnost najhujša stvar, ki se nam je tam doli dogajala. Vsaj v smislu minevanja časa in koledarja, bolje rečeno črtanja dni, tednov in mesecev, ki smo jih že predihali v kasarni. Tako se je premik v Donji Miholjac, nastanitev v zapuščeni karavli in vsakodnevno prevažanje v okoliške vasi, kjer smo kopali jarke za telefonske kable, zdel vsaj meni pozitiven korak. Tam smo konec koncev pa le počeli nekaj vsaj za silo koristnega, čeprav je treba priznati, da naša storilnost ni bila bog ve kako zgledna. Vodnik in desetarji so nam zjutraj odmerili vsakemu nekaj metrov in zapičili smo svoje krampe v trdo slavonsko zemljico. Trda je bila samo zgornja presušena plast in ko sem se preglodal skoznjo, sem zlahka nadaljeval skozi rumeno peščeno zemljo. Normativ sem vsekakor brez težav izpolnjeval. Vsak dan sem že pred določenim časom skopal tisto luknjo dovolj globoko, da je iz nje gledala samo še moja glava. Nisem se spraševal, zakaj imajo na primer Siniša, Grujo in Stojanović tako smolo s terenom, da uspejo skoraj vsak dan v istem času kvečjemu postrgati rušo s svojega dela trase. Ne, to me ni zanimalo. Vem pa, da sva jaz in moj sodelavec Perić potem za nagrado, ker sva že končala, dobila del njihovega jarka in sva jim smela pomagati.
Po toliko letih še vedno upam, da imajo Podravinci dobre telekomunikacije, za Sinišo in njegove kompanjone pa sem se tudi sprijaznil, da se jim bom celo življenje zdel tipičen, recimo temu šolski primer, popolnega bedaka.

Je pa to vaško okolje postreglo s še eno zelo drastično spremembo. V mestu fantje v olivno zelenih cunjah pri ljudeh nismo bili ravno priljubljeni. No, nobene hudo slabe izkušnje nisem v resnici imel. Deležen sem bil le popolnega ignoriranja s strani domorodcev, ki so bili zagotovo do vrh glave sitih vojakov. Slednji so pač vsak konec tedna množično preplavljali mali kraj. Drugo vprašanje je seveda kakšne izkušnje so imeli prebivalci Našic s hordami soldatov vseh narodnosti, navad, kultur in nekultur in kar po vrsti zelo sorodnega odnosa do alkohola.
Ha, na vasi pa je bil ta odnos popolnoma drugačen. Že prvi stik z domačinom je bil zelo poseben. Ko smo poskakali z zelenega deutza, se kot prve stvari, ki se mi je za vedno zapisala v možgane, spomnim roke, ki je preko razmajanega plota molila steklenico z motno, bledo rumeno vsebino.
»Loza! Mekana!« je pojasnil redkozobi, do ušes nasmejani obraz, ki je pripadal radodarni roki. Tisti je potem sledila še druga in tretja. Zraven smo od ljudi poslušali zgodbe o tem kje so oni služili naši ljudski armadi ali pa kje trenutno služijo njihovi sinovi. To slednje je bilo definitivno najbolj pomembno.
»Upam, da je nekdo v Bohinjski Beli zdaj prijazen z mojim fantom!« je pomenljivo, izrazito čustveno, pripomnil gazda naši četverici, ki smo imeli srečo, da smo kopali ravno na njegovem teritoriju. Skoraj so mu stopile solze v oči in nazdravil je z nami s tistim šnopsom ter porinil pred nas krožnik suhe mesnine. Podobna zgodba se je čez nekaj dni odvila na dvorišču starejše ženice, ki nam je prinesla pladenj peciva. Nič se ni v njihovem odnosu čutilo, da je imel že omenjeni gospodar na asfaltiranem z ogromnimi drsečimi vrati in z dvometrskim obzidjem obdanem dvorišču, parkirana dva kombajna, nekaj traktorjev in novega golfa, pri starki pa je za plotom po ped globokem blatu brodilo le nekaj kokoši in velikih belih gosi.

Malo sem sicer dvomil, da je tisti fant na Gorenjskem doživel kaj podobnega, ampak meni so ta mala doživetja, ta kratka srečanja s prijaznimi in v odnosu do neznanih mladih fantov tako sproščenimi ljudmi, ostala med lepimi in posebnimi spomini.

Kakšen je bil naš prispevek pri posodobitvi podravinske telefonije bo ostalo seveda večno vprašanje. Vsekakor pa smo se po dobrem mesecu dni kopanja, taborjenja v tisti betonski konjušnici, borbe s komarjo zalego ob mrtvem rokavu Drave in nasploh na zelo klavrnem higienskem in bivalnem nivoju speljanega projekta vrnili v kasarno v Našice. Zanimivo, da človek v takem primeru včasih reče, da se je vrnil domov. Res hecna reč! Kot je bilo ugotovljeno že prej, pa je bila dobra stran cele zadeve ta, da je čas hitro minil in od vročega suhega celinskega poletja je ostalo samo še nekaj dni.

  • Share/Bookmark

Kategorije: v afektu



56 odzivov ↓

  • miri // 20.09.2012 20:44

    Kakršenkoli je že bil tisti čas v vojaški suknji,se ga večinoma radi spominjamo.In,zanimivo,tudi imena so nam ostala v teh glupih glavah.

  • NoMercyNoMercy // 20.09.2012 20:55

    izhodiše vsega kar počnemo je:
    plačilo davkov, prispevkov, sledi vzgoja in pozitivna stimulacija otrok, sodelovanje s partnerjem/ico, spodoben odnos z vsaj nekaj ljudmi, da imamo s kom iti na kavo, pijačo …
    Vse ostalo je bluzenje, samozaverovanje, … bull_shit:P

    kdo pa ima bolj prav: ja tisti, ki da za rundo :)

  • daredare // 20.09.2012 21:07

    @Miri,jaz se sicer upiram temu, da se je tistega lepo spominjati ampak po drugi strani … Verjetno sem že kdaj omenil kako sta se dva osemdeset let stara deca menila v oštariji, kako je bilo fajn v Afriki, pa na Siciliji pa ne vem kje še. Potem ju je oštir pa le prekinil:”Ja, hudiča, a ga niste najebali ko žuti tam dol!??”
    Pa mu odvrne eden od veteranov:” Ja, to že, samo smo pa imeli dvajset let !” :)

  • daredare // 20.09.2012 21:09

    @NoMercy, nikoli nisem ugovarjal tvojim kriterijem :) !

  • LEBAN // 21.09.2012 20:54

    (((Ne, gospodje, ne bo šlo. Za Slovenca je takrat veljalo preprosto, da je glup. Glup ko točak in še malo bolj. Verjetno mislite, da je bil Mujo tisti, ki je imel glede tega primat. Mogoče res, vendar njegova glupost je bila prijazna, simpatična in v sekundi mu jo je vsak oprostil. Slovenac pa je bil samo in nič več kot glup!! Amen. Govoril sem.)))

    To lahko napiše samo RESNIČNI TEPEC , pač v duhu časa !

  • daredare // 21.09.2012 21:01

    @LEBAN, očitno so pač tebe imeli za pametnega. In ne vem kaj ima duh (sedanjega) časa z mojim zapisom ???

  • predsednik5 // 21.09.2012 21:04

    zadeve so predstavljeno točno,realno in resnično.
    sam sem bil zgolj 80 dni v JNA .sem jih premagal pred letom 1991.to je bilo lepo obdobje v mladosti,ker je vse skupaj delovalo kot butalščina in nekateri,ki nas danes vodijo delajo po podobnih principih kot JLA leta 1976. to je problem.In ob tem se spomnim napisa v Poštni ulici v MB JANŠA VOJSKA SE TI MANJŠA.
    UPAM,DA JE TO RES IN DA BO RAZUM ZMAGAL.resnica bo zmagala http://www.kzvd.si

  • miri // 21.09.2012 21:20

    Me zanima, kakšen bi bil rezultat ankete v kateri bi postavili vprašanje: Kako si prebil čas v JLA?

  • LEBAN // 21.09.2012 22:26

    (((sam sem bil zgolj 80 dni v JNA .sem jih premagal pred letom 1991)))

    POTEM si pa dobil potrdilo , da si nor !

  • LEBAN // 21.09.2012 22:29

    RES JE kar praviš in to imam tudi napisano črno na belem ! Imajo te pač za takšnega kot si ! In to ne zato ker si SLOVENEC !

  • Jernej // 21.09.2012 22:57

    Spomnim se še broja moje puške 3 4 7 8 8 8

    Ne omenjati tukaj tega trgovca z orožjem in smrtjo!!!

  • Tihi // 22.09.2012 04:53

    JLA sem dal skozi v Bosni tik pred sarajevsko olimpijado in takrat se je že kuhal jugoslovanski razpad, ampak na to obdobje imam podobne spomine kor Dare. Slovenci vse preveč resno vzamemo, če nam rečejo naj skopljemo 5 m jih mi skopljemo 6 samo da smo deležni pohvale. So že vedeli zakaj nas hvalijo, v resnici so nas pa res imeli za glupe bedake, ki naredijo vse kar jim rečeš. Če se spomnin na moje vojaške kamerade Srba, Hrvata, Črnogorca, Makedonca in vse ostale pripadajoče podskupine so oni že takrat vse to jemali bolj pišmeuhovsko in nonstop hvatali krivine. In tako je še danes, tile narodi imajo neko svojo mentaliteto, znajo se potegnit zase in enostavno se vedno znajdejo, mi pa sam jamramo in ne znamo stopit skupaj in še najraj se zajebavamo med sabo medtem ko nas oblast nateguje do amena.

  • BlazzBlazz // 22.09.2012 09:42

    Leban, meni pa zgledaš glup ti. Pa še neotesan in brez manire za povrhu.

  • Jože // 22.09.2012 09:49

    Dare in še nekateri komentatorji!
    Tam, kjer sem jaz služil JNA,so imeli Slovenci eno stopnico naskoka pred ostalimi nacijami. Vse , kar je bilo zahtevnejšega in odgovornejšega so dodelili nam. Še posebej mi , ki smo že imeli nek poklic. Leta 1982.
    Nekateri tu, pa ste očitno vojsko služili kot gimnazijski maturanti, šolanje nadaljevali na FDV in FF, danes pa zažirate državni proračun v brezdelju in mešanju zraka ter neskončnem besedičenju in hvali z neko višjo izobrazbo brez dodane vrednosti. Pa je tu bankrot države.Pa lep pozdrav !

  • daredare // 22.09.2012 10:09

    @PredsednikS, hvala za komentar.

    @Jernej, jaz se ne morem zapomniti niti registrske od moje škode. Svaka čast!

  • daredare // 22.09.2012 10:11

    @Tihi, vidim da si imel tudi ti takrat odprte oči.

    @Blazz, ne boš verjel ampak tudi meni je nekaj podobnega padlo na pamet.

  • daredare // 22.09.2012 10:23

    @Jože, tvoj komentar je preprosto butast. Celo tako zelo, da še jaz, ki sem odgovoril do zdaj še vsakemu ne vem prav dobro kaj ti odgovoriti. Dobro, če so ti uspeli vsaditi miselnost, da ti delo dajejo zato, ker te imajo za pametnega, dobro zate. Tvoja izkušnja je pač takšna.

    Ne vem pa čemu služi drugi del komentarja. Delam v proizvodnji. Že skoraj trideset let. Imam veliko družino in mojih hčerk ni vzdrževala država, niti je nisem drugače zajedal. Ponosen sem, da sem kljub stanju kakršno je, prebrodil vsa ta leta. Moja izobrazba je kvalificiran šloser, zelo pa spoštujem vsakega izobraženega človeka. Razen tistih, ki so diplome kupili. Še najmanj pa spoštujem tipe, ki anonimno in brez argumentov zmerjajo druge po internetu.
    Je pa še nekaj. Tu na blogosu sem že zelo dolgo. Imam neskončno dolgo štreno zapisov in včasih se počutim, kot da sem tukaj malo doma. Če želiš komunicirati z mano in ostalimi mojimi obiskovalci, se drži manire in svoje kritike utemelji ali pa begaj in rogovili v vaški oštariji. A je dovolj jasno!? lp

  • daredare // 22.09.2012 10:50

    @Miri, prepričan sem, da bi jih vsaj polovica še enkrat Sla tja dol :) !

  • milan // 22.09.2012 19:14

    Tale leban, je bil pa dostkrat jeban

  • Tihi // 23.09.2012 06:09

    Če mene vprašate bi to JLA izkušnjo z veseljem ponovil čeprav danes v štartu zagotovo s precej večjim strahom kot takrat. Imam veliko več lepih kot slabih spominov. Ne glede na vse je bila to neke vrste zrelostna matura, ki bi tudi današnji mladini še kako prav prišla.

  • daredare // 23.09.2012 10:13

    @Milan, sam bog ve, kaj vse se mu je zgodilo !!

    @Tihi, čisto v redu. Seveda domnevam, da je to s ponovitvijo kljub vsemu mišljeno malo simbolično :) !

    Glede zrelostne mature ti pa tudi nemorem ravno kategorično ugovarjati. Le spoznanja, ki mi jih je dala so bila nekoliko drugačna, kot bi pričakoval. Namesto, da bi mi vcepili red, disciplino in poštenost, sem tam dol tako ali pa še bolj kot kje drugje spoznal ravno nasprotne stvari. Drugače je bilo le za tiste, ki so imeli talent, da so znali zaobiti pravila.

  • Tihi // 23.09.2012 11:50

    @Dare
    Seveda je bilo mišljeno simbolično, pa tudi nostalgično. Bi bilo pa zanimivo vedeti, kako bi se “mi stari prdci jugonostalgične JLA” zdaj znašli na kašnem skupnem žuru z našimi bivšimi kameradi

  • daredare // 23.09.2012 12:13

    O, to pa ja ! :)

  • Stane Debevec // 24.09.2012 08:17

    Dober dan g. Likar,

    orožje sem spoznaval l.80÷81 (eno leto) v Čupriji in potem na poligonu Ravna Reka. Že malo starejši. Vse skupaj sem vzel tako kakršen sem – primerno resno in kot delovno obveznost. Nisem imel kakih posebnih travm in težav, ni bilo prenaporno, družba je bila primerna in v glavnem sem se z vsemi še kar razumel.
    Ne bom pozabil svojega desetarja Makedonca (ime je na žalost odšlo), ki nam je zelo pomagal prve dni in bi za nas nove naredil vse, kar se je dalo. Tudi naš kapetan (mislim da je bil Srb) je bil odličen. So se pa že tedaj čutila trenja med narodi.
    Spomnim pa se vojaka – in bil je Slovenec – ki ni zmogel tega osnovnega reda vojske. Nekaj časa sem ga videval, ko je hodil ves čuden v kantino, potem pa je izginil…verjetno so ga poslali domov, saj s takim človekom vojska ne more ničesar početi. Zanima me, kako je prišel skozi v civilu – to je posebno sedaj še težje kot v vojski.
    Še vedno menim, da je vojska dala včasih mladini osnovno šolo discipline in odgovornosti, pa če so še tako zaničevalno govorili o njej. In je res to bil nek prag in izpit za družbo odlaslih. Mislim, da bi morala slovenka mladina to imeti, čeprav morda samo pol leta. Bi ji koristilo.

    JLA je imela določen ugled med sosednjimi državami – kakšnega pa ima sedaj SV ? In Slovenija, če že pomislimo ?

    Danes zjutraj sem se peljal skozi Tivoli in videl brezdomca, sedel je na tleh na stezi pred Halo Tivoli in ob šestih zjutraj predaval o nečem….kaj vem, kakšen je bil v vojski…? Nekako me prizadenejo ti brezdomci, zašli so s ceste in težko se bodo vrnili na pot…..

    Tako mislim – vojsko je vsak vzel tako kakršen je sam – odgovorni odgovorno, pridni pridno in ostali…no, saj povedo, kako so jo videli. Vsa vojska pa je vsota posameznih ljudi. In zato je izraelska tako resna…

    Pozdrav Stane.

  • daredare // 25.09.2012 00:30

    Stane debevc, lepo opisana lastna izkušnja in mnenje. Res lepo je prebrati normalen in premišljen komentar. Hvala in lep pozdrav!

  • štulič // 25.09.2012 13:57

    Hej! J’z se tudi ne spomnem svoje registrske…. :?

    Se pa v trenutku, spomnim na dobre frende in kako smo včasih, spore reševali s kitaro al’ pa diplomatsko!

    (idioti so bili že takrat; :twisted: daleč proč, pedre al’ pa geye,ki so bili pa tudi vseprisotni, smo z domoljubljem abstrahirali in verjeli, da bo za vse zadosti in dobro!?) ;)

  • Olna // 25.09.2012 21:35

    Takole, zdaj je pa skrajni čas, da še predstavnica nevojaškega spola pristavi svoj piskrček.

    Živela in delala sem v Beogradu 11 let, pa še 11 let v tujini v jugo-predstavništvih, torej tudi praktično skoraj samo med “južnimi brati” (tega izraza nikakor ne uporabljam slabšalno, ampak zaradi enostavnosti).

    Ne vem, ali se je JNA tako razlikovala od ostalih skupnih nam inštitucij, ampak moje izkušnje so popolnoma drugačne. (Je pa res, da so se ampaku vsi režali :D ). Slovenci smo veljali za sposobnejše, bolj delavne, zanesljivejše. Opazila pa sem nekaj zanimivega: mnogi so se zaradi tega počutili nekako manjvredne in so se – vsaj nekateri – morda zato delali norca iz Slovencev?

    Ja, z enim predsodkom sem se pa res ves čas srečevala: kakšne radodajke da smo Slovenke! Najbrž stokrat sem v svoji jugo-karieri od ponosnih mačotov slišala vic, da Slovenki rečeš, naj sede, ona se pa uleže. Hahahaha! :)

  • daredare // 25.09.2012 22:40

    @Štulič, zdi se mi, da si tudi svoj komentar malo “abstrahiral”!

  • daredare // 25.09.2012 22:47

    @Olna, skrajni čas, res.

    Si pa odprla, in to zame dokaj nepričakovano, vsaj dva nova vidika. Prvi ki mi pade na pamet je ta, da si (zelo verjetno) delala med ozirom s pametnimi ljudmi. Saj ne mislim, da sem bil tam doli čisto med samimi bedaki, vendarle pa zlahka trdim, da je bilo povprečno razmišljanje, kolikor sem ga zaznal, zelo poenostavljeno :) !

    Drugo, še bolj zanimivo, kar omenjaš pa je to, da je bil omalovaževajoč odnos do Slovencev lahko tudi način obrambe s strani tistih, ki so se počutili na ta način ogrožene. V tej smeri bi bilo pa tudi res mogoče razmišljati.

    Sicer sem že omenil, da itak ne omejujem teh stereotipov samo na vojaščino. Očitno tudi z moje strani ni korektno, da zgolj izkušnjo iz JNA jemljem za vzorec. lp

  • Olna // 26.09.2012 09:06

    Dare, o svojih izkušnjah s pametnimi, srednje pametnimi in nič pametnimi :) sodelavci v tistem času bi lahko napisala knjigo. Knjižno zbirko! :D So bili zraven namreč eni in drugi in tretji, zato se imam res lahko za poznavalko te “problematike”.

    In tisto, da je omalovaževanje sposobnejših pogosto način obrambe, ti lahko zelo potrdim iz mojega nekajletnega bivanja v eni od bogatejših arabskih držav. Celotno gospodarstvo (in vojska!) je slonelo na tujcih.

    Malo izven konteksta še tole: moj brat, žal ga že nekaj mesecev ni več med nami,(sicer pa pred nekaj leti zelo aktivni bloger Commonsense) je večkrat povedal, da se je v JNA naučil nečesa silno koristnega – discipline. Individualist, kot je bil, je imel seveda zaradi tega še dodatne težave. Kot je rekel, je bilo spoznanje, da je moral že 27 -leten in tik pred diplomo, brezpogojno ubogati polpismenega kaplarja, eno dragocenejših za njegovo poznejšo življenjsko pot.

  • Olna // 26.09.2012 09:09

    Dare, pozabila sem napisati, da si zelo dobro formuliral “zelo poenostavljeno razmišljanje”.

  • mijau // 26.09.2012 10:42

    Dare, da so takšne, ki so pridno in odgovorno izvrševali zadane jim naloge, jebivetri imeli za butaste, je seveda res, a strinjam se z Debevcem in Olno, da so nas odgovorni imeli za odgovorne, butasti pa za butaste.

    Jaz sem torej za te slednje najbrž veljal za butastega, a sem bil vedno ponosen, če sem veljal za nekoga, na katerega se lahko zaneseš.

    Po končani vojaščini sem se znašel v službi v Bosni. Ko so tam ustanavljali fakulteto, so me povabili, da sem prevzel računovodstvo. To pomeni, da sem bil za vse, kar je bilo povezano z denarjem, edini. To zaupanje po šele nekaj mesecih službe v neki drugi ustanovi, ni prišlo samo zaradi mene, ampak zaradi splošnega mnenja o Slovencih.

  • DajanaDajana // 26.09.2012 10:50

    aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Olna!!!!!!!!!!! Commonsense je tvoj brat in ga ni več? :cry: :shock: Kaj naj sploh rečem? :cry: Moje sožalje!

  • Olna // 26.09.2012 16:16

    Dajana, hvala. Saj sem kmalu po slovesu od njega napisala en kratek tekst na (nov) blog, ki pa nikoli ni bil objavljen – ne vem zakaj, a ni ga bilo med objavami.
    Namenjen je bil tistim, ki so ga poznali oziroma so komentirali na njegovem blogu.

  • DajanaDajana // 26.09.2012 16:18

    Olna! Prosim napiši še enkrat, no. Včasih se na Blogosu kaj zakomplicira. Ti imaš blog? O_O

  • Olna // 26.09.2012 17:34

    Dajana, ne, nimam bloga, že dolgo ne več. Tega, ki ga omenjam, sem odprla samo zato, da sem napisala par vrstic o bratu, nič posebnega, pač sporočilo njegovim blogerskim prijateljem (in nasprotnikom, s katerimi se je z užitkom natezal). Nisem hotela vsakemu blogerju, ki je z njim kontaktiral, posebej sporočati, to načeloma ni tema za bloganje.

    Tudi zdaj sem nekako nehote ukradla Daretu prostor in temo, vem, da ne bo zameril.

  • mijau // 26.09.2012 18:04

    Dare in tvoji bralci. Še jaz bom izkoristil tvojo dobrosrčnost in bom tebi in tvojim bralcem posredoval svoj predlog iz Žurnala za nov glagol za dejavnost prostovoljstva: “filijati”. (Naglas je na prvem zlogu). Ime ima koren iz grške besede “philia”, ki pomeni ljubezen, prijateljstvo.

  • Tihi // 26.09.2012 18:28

    Ker sem kar malo vpet v prostovoljstvo se mi ne zdi ravno umestno vpletati prostovoljtvo z odhodom v JLA. Tu prostovoljstva ni bilo, bila je uredba ter prisila in vsak se je znašel kakor je vedel in znal. To (danes bi lahko mirno zapisal mednarodno) izkušnjo so dale skozi le določene generacije in res praktično nemogoče je današnji mladini opisati kaj je naši generaciji ta “JLA dril” pomenil. To je treba doživeti in ni besed ki to lahko realno opiše. Tudi zgodbe z Golega otoka so pisali le tisti, ki so preživeli, čeprav v JLA ni bilo tako kruto, pa vendarle. Določene neprilagojene osebe je po domače povedano “uzela magla”. In nenazadnje, kljub vsemu negativnemu slovesu bivše JLA se prijatelji in znanci moje generacije še zmeraj s pozitivnimi občutki spominjajo mednarodnega druženja jugobalkanskega območja. In tako kot je bilo omenjeno v enem zgornjem komentarju, jebi ga, smo jih pa le imeli mav čez 20 al pa tam okrog.

  • mijau // 26.09.2012 21:45

    Tihi, bolj sem pričakoval, da me bo morebiti pokaral Dare, tako pa se zdi, kot da bi me Daretov gost naganjal iz njegove hiše.

  • daredare // 26.09.2012 22:49

    @Dajana, pozdravljena.

    @Olna, sožalje tudi z moje strani. Comonsensa se spomnim in kolikor vem, so bili njegovi komentarji in zapisi zelo skladni z njegovim nickom.Bil pa je očitno eden izmed mnogih, ki sem jih imel za veliko mlajše kot so bili v resnici.

  • daredare // 26.09.2012 23:02

    @Mijau, tudi to sem v življenju potuhtal, in tvoji komentarji mi to potrjujejo, da če si takšen človek, da rad stvari v redu in do konca narediš, potem si pač tak. Ne glede na to, kako trapast si zaradi tega v očeh ostalih.

    Tvoj “filijati” mi je v redu. :) Vsaj v toliko, ker se jaz nisem mogel niti približno česa sprejemljivega spomniti, ko sem slišal na valu 202 tisti razpis.

    @Tihi, sam sem opisal služenje v JNA predvsem kot negativno izkušnjo in vidim, da je tvoje mnenje zelo podobno. Veliko tistega odobravanja v stilu “jaz sem se imel fajn, sn vozu džip, jebemumater” je tudi zelo primitivnega.

    Vendar o JNA smo debatirali tudi že pred časom in moji komentatorji, kot je Mijau ali Bin so marsikatero pozitivno izkušnjo iz tistih časov argumentirali veliko bolj na nivoju. Je pa res, da so bili to neki drugi časi. Jaz sem bil dol tik pred razsulom in marsikdaj sem pogrešal celo malo redu, medtem ko so se generacije pred mano, tako pravijo, velikokrat tudi marsikaj koristnega naučile, opravile vozniške za kamione. Celo opismenile, če gremo v skrajnost.

    Obstajale pa so definitivno tudi temnejše plati, nam večini skrite in o njih še zdaj ne vem prav veliko.

    Vsekakor pa se mi najbolje zdi, če imamo nekoliko različna mnenja in nikakor ne vztrajam, da mi morajo dati vsi prav. Prav zanimiva se mi zdijo vsa vaša mnenja. Zaradi njih ne bom radikalno spremenil svojega, je pa očitno, da ima zadeva več nians.

    Aja, malo sem zašel. Omenil si prostovoljstvo. Mijau je svojo verzijo predstavil samo kot medjupotez med našo debato :) .

    Ja res, prostovoljno pa to ni bilo. Bilo pa je zanimivo, da so nam ravno to trobili. Namreč, da smo prostovoljno prišli v vojsko. “A kdo misli drugače!??” je preteče vprašal kapetan.
    Lahko si misliš, da ni nihče popolnoma ničesar rekel :) ! lp

  • mijau // 27.09.2012 07:41

    Sedaj gredo v vojsko prostovoljno, takrat pa je bila to vojaška obveznost. Če je kapetan zahteval od vas, da se izjasnite, da ste prišli prostovoljno, je to čista hinavščina.

  • miri // 27.09.2012 08:13

    Današnjo vojsko gledam bolj kot nastopaštvo.Zavihani ovratniki pa neke igračke namesto pušk pa oprema za katero verjetno niti sami ne vedo za kaj bi jo uporabili.In to,da jih pošiljamo v države,ki nas popolnoma nič ne ogrožajo.Vse to z nekim izgovorom po sodelovanju in pomoči.Naj si to nekdo nekam zatlači.

  • Olna // 27.09.2012 08:41

    Dare, hvala. Za brata mi je bilo vedno žal, da ni ostal pri bloganju, odlično je pisal in imel je dobre ideje, ampak sčasoma premalo (normalnih) sogovornikov in je obupal nad poplavo neresnih, nesramnih, brezveznih komentajev – to je pa itak glavna hiba tega medija. Je pa na svojo objavo “Parnas za telebane” dobil več ko tisoč komentarjev (resda v precejšnjem delu takšnih, kot sem jih pravkar opisala..), to pa tudi ni kar tako!

    Še nekaj o JNA – tik pred razpadom YU je eden od tedanjih generalov dostojanstveno oznanil, da nad stanjem v domovini vendarle ne gre obupavati, saj nas povezuje naša armija…Takrat sem še živela v Beogradu in je res veliko ljudi te besede vzelo kot suho zlato.

  • tihi // 27.09.2012 10:04

    @miri
    S tem se pa popolnoma strinjam. Pa še nas davkoplačevalce tale slo-vojska stane OHOHOOOOOOOOOOO denarja. Ampak naša država se pa z varčevalnimi ukrepi rajši spravi na že tako ali tako uboge pokojnine.

  • mijau // 27.09.2012 12:34

    Vidiš, Tihi, pa sva tudi midva našla točko skupnega razumevanja: da je slovenska vojska vstran vržen denar.

    K Mirijevemu razmišljanju pa bi dodal, da bi tisti, ki nas doslej niso ogrožali, lahko to začeli na podlagi naše vpletenosti na njihovem ozemlju. Naj samo en kaj reče proti Mohamedu…

  • daredare // 1.10.2012 17:20

    Malo sem zanemaril “glupega Slovenca” . Me je prehitela nova objava. No, saj nimam veliko za dodati. Všeč mi ni bila niti tista vojska, nit mi ni ta zdaj. Verjetno pa je bolj malo verjetno, da bi jo preprosto ukinili in prišparali vse tiste miljarde.

    Ampak tisto, da smo prišli v JNA prostovoljno, pa so mi večkrat servirali. Vedno na nastavi ali v kakšni drugi situaciji, ko smo bili zbrani vsi. In vedno nam je bila dana možnost, da vsak pove, če misli drugače.

  • Olna // 2.10.2012 10:49

    Dare, zadnji stavek mi je posebno všeč. Temu se reče fina ironija. :D

  • mijau // 2.10.2012 12:25

    Olna, ironija je v tem, da ni nihče pričakoval, da si bo kdo upal povedati, da misli drugače.

    Za razliko, ko ti v demokraciji rečejo: Ti kar govori!

  • daredare // 2.10.2012 20:36

    …kar pomeni, ti se kar skozlaj, če misliš, da bo zaradi tega kaj drugače!!

  • Olna // 2.10.2012 20:59

    Mijau, hvala, da si mi razložil, v čem je ironija… :D

  • Olna // 2.10.2012 21:10

    Dare, nekje zgoraj je bilo govora o tem, kako pozitivno-romantično mnogi še vedno gledajo na svoja JNA-leta.

    No, poleg tega, da so se tam mnogi res česa koristnega naučili, igra precejšnjo vlogo tudi časovna oddaljenost. Namreč, dejstvo je, da čas briše in bledi slabe izkušnje in ohranja dobre. Bolj kot je nekaj daleč nazaj, manj se spominjamo slabih strani. In tudi zato, ker smo takrat bili mladi in zdravi in polni energije in je bilo vse nekako bolj pozitivno…in nekoč se nam je YU tudi res zdela najboljša od vseh domovin.

    Tvoja izkušnja iz že zadnjih zdihljajev rajnke nam JNA je seveda že bolj v sivih odtenkih. Mogoče bodo ti odtenki čez kakih 20 let že bolj rožnati. Te bom vprašala takrat! :D

  • mijau // 2.10.2012 21:59

    Olna, še mene vprašaj čez 2o let!

    Preživel sem YU, da ne štejem Nemčije med okupacijo, ker sem bil še otrok, in 20 let slovenske države, pa moram priznati, da je bila YU zame še vedno najboljša od vseh domovin. Ko nismo imeli, (skoraj) vsi nismo imeli.

  • Olna // 2.10.2012 23:04

    Mijau, dogovorjeno. Se dobimo čez 20 let ti, Dare in jaz. In bomo kakšno pametno rekli. :)

  • mijau // 3.10.2012 07:58

    Kje? Na Dobravi?

  • Olna // 3.10.2012 10:05

    Mijau, se bomo predhodno dogovorili. Sploh pa bo čez 20 let znanost že tako napredovala, da bo možna komunikacija tudi med svetovi. :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !