Mali upornik

18.04.2012

Že takoj sem čutil tisto nekaj v zraku. Tisto, kako bi rekel, substanco, ki nezgrešljivo daje vedeti, da je čas za nekaj novega. Za odločno potezo. Za spremembo. Za akcijo! V resnici je prišlo vse skupaj do vrha. Gniloba se je nakopičila pred našimi očmi. Prava, v čutila in pore segajoča gniloba. Vedel sem, da tako ne more iti več naprej. Vedel sem tudi, da se drugim godi podobno ali celo enako kot meni. Ljudem se nekaj časa nabirajo stvari in preprosto pride do situacije, ko ne gre več naprej.
Včasih se sprašujemo kje je tista meja, včasih si resnice niti ne priznamo … pa vendar …

Nisem se mogel več obotavljati. Oblekel sem suknjič in se obul. Čemeren in resnoben sem ošinil še enkrat otroke in ženo in zapustil hišo. Niso me ustavljali. Zavedali so se resnice, tako kot sem se je zavedal sam.

Stopil sem na dvorišče. Bilo je sveže in težak zatohel zrak sem začutil v nosnicah. Hladne, vlažne meglice se še niso odvlekle iz temne ulice. Trdno sem stiskal tisto stvar v rokah in šel v smeri, kjer sem vedel, da bom edino tam lahko vse skupaj uredil. Moj korak ni bil posebno odločen. Mehka kolena in drgetanje lic stisnjenih globoko v ovratnik suknje , vse skupaj je izdajalo, da počnem nekaj kar ni del mojega vsakdana. Pred vogalom sem zastal. V glavi so se mi odvrtele dileme, ki sem jim bil v svoji neodločnosti žrtev že mnogokrat. Samo še par korakov, samo še malo ….

Je zločin in je kazen, je Temnikarjeva dilema, naj stopi preko sence, je nekje vozel, ki čaka svoj meč. In je nekje v naši glavi črta, ki jo je treba enkrat prestopiti. Treba je reči »dovolj!«. Stopil sem še par korakov dalje. Izza vogala je zapihalo še hladneje in zmrazilo me je po vsem telesu. Zagledal sem vrata, ki so me po pričakovanju čakala tam. Cela vrsta vrat.

Z gnusom sem pogledal prva, manjša in jih skoraj že odprl. Ne! Sem rekel sam sebi! Ne. Pogledal sem skrivoma levo in desno, dvignil sem pogled navzgor, če kje neopazno opazuje zvedav pogled moje početje. Takrat sem se odločil. Prestopil bom to fazo. Zate gre, sem si rekel! To je tvoj čas!! Sunkovito sem odprl druga vrata. Kar sem počel ni bilo nekaj, kar bi bilo del moje rutine. Šel sem preko. V meni je zaplala Iztokova kri. Črtomirjev duh je uporno preplavil moje telo in po žilah mi je zaplala puntarska kri. Roke so se mi tresle in zadrhtela mi je ustnica. Za vrati sem zagledal najbolj ničvreden in gnusa vreden prizor. Nisem več razmišljal. Iztegnil sem tisto reč in takoj zatem je oglušujoče počilo. V isti sekundi sem se obrnil in pospešil korak. Brez oziranja. Stvar je bila zaključena.

Le glavo sem še bolj skril med ramena in gledal v tla. Nikogar nisem želel srečati. V hišo sem vstopil brez besed. Potreboval sem malo miru. Na čelu so se mi nabrale debele, hladne srage in roke so se mi tresle.

Uspelo ti je, sem si govoril in adrenalinsko izčrpanost je začel nadomeščati moški ponos.
»Začelo se je!« sem šepnil. »Danes je tisti dan!«
Pogledal sem na steno. Na koledarju je pisalo: Osemnajsti april!

To je bil dan, ko sem vrečko »organskih« vrgel v navaden smetnjak!

  • Share/Bookmark

18 odgovorov v “Mali upornik”

  1. miri pravi:

    A zadnji stavek spada sem?

  2. daredare pravi:

    @Miri, a misliš, da je padel od nekod. Toliko smo pač v tem času povečini zmožni upora proti sistemu. Kljub vsemu borbenem besednjaku, ki ga imamo polna usta. Jebiga. Včeraj sem organske odpadke vrgel v smetnjak za komunalne smeti, danes dopoldne sem na šihtu šel na kofe izven časa za pavzo … to je to. Še malo pa bodo pokleknil :) !!!

  3. Kriva Lobanja pravi:

    uff, napitu! sm že mislna de boš naridu istu kot lan!

  4. daredare pravi:

    @Kriva, tako hudo pa spet ni bilo! Kot lan?? A si ti nora!??

  5. Marko pravi:

    Chuck Norris se bo požrl od foušije! Predlagam, da dan boja proti okupatorju ti praznuješ od zdaj naprej 18.aprila! :)

  6. daredare pravi:

    Marko, ta pa tud ni neumna! lp

  7. Tihi pravi:

    Jaz pa iz protesta nisem šel na kao vseslovensko čistilno akcijo, ki je bil bolj “čisti nateg” kot pa čistilna akcija. Zadnjič sem na kolesarski turi nehal šteti pločevinke ob cesti ampak sigurno jih je bilo več kot 100 pa zanalašč nisem nobene pobral, ker državi nimam namena dajat potuhe.

  8. mohor pravi:

    Dare bravo! Zelo efikasen upor!
    Tudi sam razmišljam, kako bi se ti zudi jaz pridružil.
    Samo kako?
    Mogoče bi se pa polulal na vogal občinske hiše, a?

  9. Didl pravi:

    Dober obrat. Odpadel prevrat.

    Ne vem zdaj, a sem naredil korak naprej al nazaj (napram tebi); ampak včeraj sem ‘montiral’ kompostnik :)
    Nič ne poka, samo smrdi :)

  10. daredare pravi:

    @Tihi, a veš da sem se tudi jaz vprašal od kod organizatorjem tista neznanska številka, ko so govorili o številu udeležencev. Nenavadno. Sicer pa se mi zdi, da je sama zamisel nekako dobra in da bi bila na pravi način izvedena, v povezavi z izleti in kakšno prireditvijo lahko čisto v redu družinska aktivnost. Tako pa res zgleda, da je namenjena samo nekemu postavljanju rekordov in medijskemu pretiravanju.

  11. daredare pravi:

    @Mohor, ta tvoja bi bila kar krvava. Vseeno raje prej probaj s krajevno skupnostjo. Pa še eno ti svetujem. Če te ustavi policaj, se z njim vse prijazno zmeni, potem ko te spusti, počasi odpelji, za prvim ovinkom pa po gasu in potem celo pot do doma govori “jebemti mater, jebemti mater!”

    Počas jih bomo zjebal, bando bojazljivo!!!

  12. daredare pravi:

    @Didl, mislim, da bo kompostnik v redu. Ko nanj vsuješ kakšne frišne pomije, imej vedno pripravljene malo trave ali kaj drugega in vrzi na vrh, potem tudi smrdeti ne bi smelo.

    Sem pa glede koraka nazaj zelo prepričan pri tistih tarjavih smetnjakih. Mislim, tisto je pa res premik v neko drugo stoletje. Posebno zdaj ko se bo malo ogrelo. Jej, jej, kriza. In vse tisto nakladanje okoli agresivnosti organskih odpadkov. V primerjavi z vsemi kislinami, lugi, čistili, olji, radoni in plutoniju, par makaronov očitno najbolj škodi planetu, če odplavajo po Nikovi!

  13. Tihi pravi:

    Dare
    Sem bil na prvi čistilni akciji, kjer je bilo bistveno več ljudi in tudi pospravljenega je bilo precej več, tokrat so pa skup nagnali šolarje in podobno učinka pa niti približno ni bilo takšnega kot prvič. Tudi meni se zdi ideja dobra samo ne vem zakaj se pri nas vse tako spolitizira, da izgubi smisel. Pa bi bile takšne akcije res lahko en prijetno, izletniško, družabno, solidarniško ali pa veseljaško preživet dan. Tako kot včasih v socialističnih časih. Tole ločevanje je pa še največ veselja naredilo golazni (muhe, črvi, itd…..) ki s toplimi dnevi prihaja na svoj račun v bioloških kantah. In kot poslušam se po mestih že kregajo kdo komu meče lastne smeti v sosedovo kanto.

  14. daredare pravi:

    Ja, pa še tistim, ki so se pririnili zraven in izdelujejo smetnjake :) !

    Sicer pa smo na vseh področjih priče podobnim “procesom” . Tudi vsaka vaška veselica je prišla v nek program, v plan nekega društva. Celo pri literarnih prireditvah sem že kdaj opazil, da smo se znašli kje, kjer je vsem skupaj čisto vseeno kaj , koliko, kako se dogaja, samo da bodo zvečer lahko pocahnali svojo prireditev kot opravljeno in jo vpisali v koledar. To seveda pozneje “aktivisti” društva pošljejo na občino in na osnovi tega dobijo kakšen evro.

    Zelo, zelo očitno je, če kje prideš na kakšno predstavo, ki so jo člani res naredili z veseljem in predvsem z željo, da bi bili z njo zadovoljni obiskovalci.

    Tako, da mislim, da bi morali počasi potuhtati, da se moramo glede kakšne stvari kdaj pa kdaj tudi sami spravit skupaj in se preprosto imeti fajn. Brez štempeljna, brez občine in brez lokalnega novinarja.

  15. Olna pravi:

    Dare, nad tvojo državljansko nepokorščino sem bila tako ogorčena, da sem šele zdaj prišla k sebi. Tako se začne propad osnovnih vrednot! In potem se čudimo! :evil:

    Prijateljica stanuje v pritličju velikega bloka in približno meter in pol od njenega okna stoji kontejner za organske odpadke. Poleti ne ve, kaj je hujše: bestijalni smrad ali debele mesarske muhe, ki jo obiskujejo. Takih muh nisem videla v življenju, kot da so rasle v Černobilu! Kot majhni avioni, še slišijo se tako, ko letijo.

    Pri vseslovenski čistilni akciji mi je bil najbolj všeč en bloger, ki si je izposodil od MMC naslov “Danes čistimo Slovenijo” in dodal “Jutri svinjamo dalje”. :(

  16. daredare pravi:

    @Olna, nikar ne bodi ogorčena. Saj tudi to ni bilo v redu, da sem že stokrat nakladal o tem, da bo treba nekaj ukreniti, storil pa nisem nič. Zdaj se je pa pač začelo. Akcija :) !!

  17. mijau pravi:

    Dare, na #14

    Pri nas so se v okviru EPK 2012 dogovorili kulturniki, da izdajo skupno monografijo literatov in slikarjev. V njej bodo poleg del tudi kratke biografije in fotografije sodelujočih. Kot eden od članov sem dobil idejo, da še popestrim dogajanje. Pridobil sem fotografije vseh 26 udeležencev in narisal portrete s svinčnikom na papir velikosti 24 x 32 cm, da bi hkrati organizirali še razstavo. Nekaterim sem pokazal te portrete in so navdušeni nad idejo, a organizatorjem se menda ne da delati si s tem dodatne probleme. Najbrž s tem ne bodo pridobili dodatnih točk.

  18. daredare pravi:

    No, Mijau, vidiš!? Za kaj bi se matrali, ko je pa že itak dobro! Pravi zanesenjaki, res ! lp

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !