SOLIDARNOST

31.03.2012 ob 17:55

Solidarnost je zelo nenavadna reč. Prisotna je v vsaj najmanjši meri v vsaki normalni družbi. Obvezno jo moramo ločiti od dobrodelnosti. Govorim namreč o solidarnosti, ki je del sistema in kot taka orodje za reguliranje razmer, ohranjanje vsaj najnižjega še sprejemljivega nivoja družbenega in osebnega standarda ljudi. Zelo priročna je tudi kot orodje politike, sredstvo za pridobivanje predvolilnih točk in kot poligon za razvijanje najbolj cenenega populizma. Idealno se obnese, ko želimo obrniti eno skupino ljudi proti drugi.

S solidarnostjo sem se srečal, oziroma sem se tega zavedel, že kmalu potem ko sem začel delati. Že sam izraz je bil vgrajen v marsikatero parolo, naziv organizacije ali naslov kakšne akcije. Najbolj tipična zadeva iz te skupine so bile legendarne solidarnostne sobote. Nekajkrat na leto se je namreč štelo, da gre naša delovna sobota, oziroma dobiček tistega dne nekam na jug Jugoslavije tistim, ki potrebujejo našo pomoč.

Proti koncu Juge sem že imel svojo družino in glede na to, da je bila vse večja, sem bil deležen tudi nekaj od solidarnosti, ki jo je kot vsak normalen sistem imela tudi moja država v svojih zakonih. Predvsem so bili to otroški dodatki, pozneje tudi t.i. socialno stanovanje. Vse skupaj se je v nasprotju z mišljenjem marsikoga, zelo izboljšalo po osamosvojitvi. Relativno izboljšalo seveda. Sistem, ki sicer navidezno nekaj daje ima namreč zelo zanimivo lastnost. Vedno ti omogoča, da se giblješ nekje na robu. Če se pobrigaš, da nekje zaslužiš priboljšek, te nekje drugje to udari po žepu. Vsekakor pa pol ducata otrok, ne glede na to kako pridni in bistri so, ne moreš vzdrževati in šolati z delavskimi plačami. No way.

In kot že rečeno, ljudje zelo različno gledajo na takšen sistem. Tisti bolj na dnu se trudijo, da ne bi imeli občutka, da so v življenju nekaj zamočili in da jim v bistvu nihče ničesar ne daje. Da tako pač deluje njihova država in da je denar, ki ga dobijo njihov, da pripada njim.

Popolnoma nasprotno o tem tuhtajo uspešnejši, podjetniki, karieristi. V ljudstvu, ki koristi ta sredstva, ki vsaj uradno, niso plod njihovega dela, vidijo zajedavce in zaviralce napredka.

Nedavno sem, ko je bilo govora o Obamovi zdravstveni reformi., videl prispevek republikancev proti tej spremembi, ki bi omogočila osnovno zavarovanje vsem Američanom. Ne bi me presenetilo, če bi proti nastopil star zadrgnjen potomec južnjaškega generala, ki je za devetdeseti rojstni dan dobil torto v obliki državne zastave, na gatah pa mu piše »I suport our trups in Iraq«. Ne, v prispevku je histerično cepetala šestnajst , sedemnajst letna smrklja in se drla, da noče socializma. Ni sicer povedala ali hoče državo, kjer bolni crkujejo po pločnikih ampak meni je najprej to padlo na pamet.

Moram pa omeniti, da vedno obstaja tudi kar velika skupina ljudi, ki jim uspe sistem prinašati okoli. Tako smo velikokrat brali o ljudeh, ki imajo po nekakšnem ključu zastonj vrtec za svojega otroka, potem pa ponj ob treh pridejo z dragocenim beemvejevim terencem. Ja, to je pa posebna zgodba in zgražanje nad tem je ponavadi več kot na mestu.
Delno se je mogoče strinjati tudi s tem, da lahko sistem solidarnosti marsikoga uspava in se mu ne zdi potrebno ali vredno niti razmišljati kako bi kaj storil zase in za svoj napredek.

Stanje, ki ga imamo zdaj, se kar ponuja, da analiziramo kam med vsemi temi skupinami in variantami spadamo. Smo oškodovani, žrtve krivic, leni izkoriščevalci državne dobrote, pijavke družbe, ljudje, ki se v življenju nismo dobro znašli ali prevarana generacija.

Solidarnosti je v glavnem okoli mene toliko, da se ne vidim iz nje. Zame se borijo sindikalisti, polni žara v očeh, razkuštrani v odpetih srajcah žugajo bogatašem, hkrati pa se z njimi dogovorijo kako nam bodo s petstosedemdesetimi evri minimalca zaprli gobce. Država mi je dala v najem stanovanje. Solidarno in baje tudi neprofitno. Za stanarino mi potem pošilja račun, ki skupaj z ogrevanjem in srečno ločenimi smetmi znaša nekaj desetakov več kot že omenjeni minimalec. Zdaj že bivši minister za delo je vso svojo intelektualno dobroto usmeril v solidarnost s starši in šolajočo se mladino. Rekel je, da bodo prerazporedili sredstva tako, da bodo imeli študenti večje štipendije, ne bodo pa imeli otroških dodatkov. Mladoletni pa ne bodo imeli štipendij zato pa večje dodatke. Poudarjal je, da spodbujajo večjo samostosjnost mladih, ki si bodo v bodoče sami financirali študentske sobe ipd. Izcimilo se je tako, da so te stvari, ne prerazporedili ampak preprosto ukinili. Štiri, pet stotakov za veliko družino čez noč manj. Eko! Berem, da nekaj tisoč družin izpisuje dijake iz domov in jih bodo prešolali bliže doma. Sicer bo fant, ki je želel biti avtomehanik, moral biti zaradi tega frizer, ampak minister za družinske zadeve je uspel družino spet spraviti skupaj. Vsaka čast!

Verjetno ste opazili, da se običajno trudim, da ne bi o problemih pisal preveč osebno. Da poskušam posploševati in v zapise zajeti čimveč ljudi. Tokrat pa moram priznati, da sem v težavah tudi sam. Poleg tega moram sprejeti dejstvo, da sem v preteklosti več požrl, kot ustvaril. To mi dela dodatne, nemajhne težave. Sploh se ne morem spomniti, kje sem se tako spozabil. Ali sem pretiraval pri svoji limuzini Felicia Fe o2 , mogoče v svojem osebnem butiku MANA ??? Bog ve!

Zgleda, da nisem dojel česa vsega sem deležen in koliko drugo storijo zame.

Verjetno bi moral malo drugače razumeti stavek, ki mi ga je strogo in brezkompromisno servirala pred dvajsetimi leti starejša medicinska sestra. Takrat nisem bil sposoben reagirati. Obstal sem kot tele z odprtimi usti pa tudi dohtarca je prekinila situacijo in nas poklicala v ordinacijo. Očitno pa so bile to močne besede, saj so se mi za vse večne cajte vsidrale v možgane. No, bilo je tako:

Zgodilo se je pač, da so vse deklice, menda so bile takrat tri, zbolele hkrati. Poleg tega pa je bilo treba še na pregled v Ljubljano. Povedali so nam, da bolniško lahko dobi samo eden od naju z ženo, v fabriki pa sem imel tudi težave z dopustom. No, malo smo se praskali po glavi, kako bomo to izvedli, kar je tista babnica začutila, da mora nekaj povedati. Rekla je tako:

»JA, nekaj morate pa tudi sami narediti za svoje otroke!!!!!«

Do pike, klicaja in navednic natanko tako. Kot že rečeno, nisem bil sposoben reagirati. Pozneje se je vse uredilo. Tako z bolniško, kot z dopustom. Uredilo se je še z marsičem. Danes zvečer grem na maturantski ples naše pete maturantke. Dve hčeri sta že absolventki. Vse teče naprej. In domnevam, da bo tudi še teklo.

Mater ja, saj vse drugi naredijo za nas!

  • Share/Bookmark
 

11 komentarjev na “SOLIDARNOST”

  1. miri pravi:

    In ko bo,če bo,katera od tvojih pridnih hčera dosegla kakšen odmeven rezultat,uspeh, se bo takratni superminister trkal po prsih za svoje zasluge.In takrat ti bom pritdil:”Mater mu…”

  2. Anita pravi:

    Meni je zadnjič v vrtcu rekla vzgojiteljica, ko sem želela, da bi nas malce bolje obveščali o dogodkih.

    Odgovornost staršev je, da preverjajo vrtčevsko spletno stran.

    Še dobro da mi je povedal, ker mi je bilo res že malo dolgčas. :/

    Čestitke puncam in atu, vsaka čast vam!

  3. KRT pravi:

    ja Dare, tut jest sm zrasu u “solidarnosti”, velik dni sma dilal za solidarnost pušval dabičke za nastradale u potresu v “JUGI”, in v POSOČJU. Use lpu n pa prau, če bi dabil use pravi ldi u stisk. Kat vidma še dans, se več kat pau prime parslidnkou. U šul sa nam napavidal, de bu riušna n pa, de bada ldi astal brez usega na tratuarjih. Zdej vidma de sma paršl pad ledin kap tut na sunčni stran ALP… pa duost tega….

  4. dare dare pravi:

    Ja, MIri, tako se tudi včasih obrne. S tem, da bo uspeh, če bodo dobile službo in plačevale davke. Že tako, brez titul in odmevnosti, bodo vse “solidarnostne” investicije poplačane. Kar je več pa je kot praviš, seveda poleg osebnega uspeha, tudi material za reklamo.

  5. dare dare pravi:

    @Anita, čuden nasvet res. Nenavadno kako se kdaj pojavi kakšna čisto nova “odgovornost”
    Glede čestitk pa … verjetno si med puncami mislila tudi mamo!? V celem “projektu” je namreč mama pravi mojster. V vseh letih sem bil jaz kvečjemu vajenec. Občasno kakšenkrat tudi malo v napoto :) !

    Ja, mal se tud hecam. Hvala za prijazen komentar in fajn bod tudi ti! lp

  6. dare dare pravi:

    @Krt, gvišnu ni tak enostavnu. Ka bama vsi na tratoarjih, tud za use tiste tičke nav več dabička. Baje že mavgl mal pacabat, de ga v je luohk biksal še naprej! :)

  7. mohor pravi:

    Glede solidarnosti si že sam povedal dovolj, ni potreben noben komentar več.
    Glede maturantskega upam,da ste se imeli fajn. Iskreno čestitam vsem, posebno pa ta peti maturantki.

  8. dare dare pravi:

    O Mohor, hvala. Zelo prijazno od tebe :) ! Sledi tudi poročilo iz modre dvorane. Izveštaj !!

  9. Olna pravi:

    Dare, tale je eden boljših. Mogoče celo med elitnimi. :)
    Posebno všeč mi je tisto o velikodušnosti matere države do družin z več otroki. Pravo mojstrstvo je, kako z levo roko daje in z desno jemlje in vse skupaj interpretira tako, kot da morajo biti starši neskončno hvaležni. Da država praktično prevzame skrb za tvoje otroke!

    Z maturantskega pa prosim kakšno fotko. Po možnosti eno, kjer en ponosni gospod v najlepših letih pleše z brhko deklico, ki mu je majčkeno podobna… :D

  10. dare dare pravi:

    O, Olna, kar oddahnil sem se. Sem že mislil, da se ti je kaj zgodilo. Ja, solidarnost … anedares!??? Zelo relativna zadeva. PA še obširna. Celo sledi še eno nadaljevanje. A veš moram kakšno stvar v več delih. Že tako se tričetrt ljudi obrne ko zagleda pol metra teksta brez slik in videa. :)

    To glede maturanca …. se je že zgodilo. In glej kakšno naključje, prej kot sem prebral tvoj komentar :) ! lp

  11. ~ simoneta sho ~ ~ simoneta sho ~ pravi:

    Spet prebiram z zamudo, dober zapis, Dare.

    Evo, kar tako, da po dolgem času pozdravim še Olno, pa Vanjo z naslednje strani, in da potrdim, da solidarnost (med humanim delom ljudstva) pač ni izumrla!, priložim še tale spotek.:)

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=Qc8ZbVcdHpg&feature=youtu.be

    ~~~

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !