IME KRIZE

13.02.2012 ob 10:57

Po pričakovanjih je postala kriza nekaj kar smo sprejeli v svoj besednjak, v svoje razmišljanje. Postala je del našega vsakdanjika. Tako kot nekoga pozdravimo ali mu zaželimo srečno pot, ravno tako vsake toliko v stavek vključimo to besedo. Na nek način sicer sama ta zadeva izgubi tisto prvotno dramatičnost in se zgubi v posploševanju in sprijaznjenju. Po drugi strani pa se človek lahko vpraša kaj se je zgodilo.

S samim pojavom krize je po svoje res kar križ. Kakorkoli obračamo, nikoli se ne bomo zedinili ali je v nekem času res vse tako slabo ali je bilo kdaj še bistveno slabše kot je zdaj. Ali bo mogoče šlo še veliko navzdol. Ali mogoče celo ne živimo v nekem času, ko nam je v bistvu zelo dobro. K temu slednjemu se nagiba marsikdo. Seveda gre za ljudi, ki imajo dohodke, urejeno bivanje in kar je še takega. Pa tudi osebno se ljudem v življenju marsikaj spremeni neodvisno od gospodarskega stanja v državi. Starejši penzionist mi je neki dan rekel v podobni debati, da sploh ne more razumeti tega jamranja. »Toliko kot je zdaj vsega!!!«

Sam se glede materialnega stanje ne morem kategorično postaviti na katerokoli stran. Stvari v bistvu sploh niso primerljive. Nekaj kar je bilo pred par desetletji neznanski luksus, je zdaj potrošna roba, ki si jo lahko v neomejeni količini privošči vsak. Stvari, torej avtomobilov, računalnikov, telefonov, aparatur imamo celo toliko, da postanejo brezvredne. To je podobno kot s hrano. Nobena stvar ni več specialiteta. Karkoli lahko jemo že med tednom v delavski menzi. In potem se nobenega nedeljskega kosila ne veselimo več.

Pa ne mislite, da želim zdaj trkati na vašo in našo vest. Ne, to ni moj namen. Pisati želim o tem, kdo nam je to naredil. Kdo nam je razvrednotil življenje in si v zameno za navlako zamislil nekaj takšnega kot se dogaja zdaj. Nadzor, pritiski, osebna degradacija. Prevlada nad rajo s pomočjo navideznih sistemov, ki na zunaj regulirajo čimboljše pogoje za naše življenje v resnici pa po logiki peljejo samo vso vodo na svoj mlin.

Vse več ljudi mi pove, da ne poslušajo več politikov in medijev. Celo takšnih je veliko, ki ne prižigajo več radia in televizije. Menda si s tem, kako tudi ne, izboljšajo kvaliteto življenja. No, jaz še nisem zmogel tega koraka, vendar v njem vidim veliko logike.
Radio poslušam vsak dan in zasledil sem nekaj zelo zanimivega. Čisto vsak dan, ponavljam in ne pretiravam, čisto vsak dan v poročilih slišim, da je neka agencija, ameriška ali naša ali evropska ugotovila, da gre vse navzdol. Gospodarska rast bo nič, brezposelnost bo še večja kot je zdaj. Še nedavno smo takšne napovedi slišali enkrat letno. No, mogoče v hudih časih dvakrat. Statistični urad je izračunal stvari in nam jih konec leta enkrat serviral.

Zdaj pa to. Čemu je to namenjeno? Mene je moje zmedeno razmišljanje popeljalo v čase, ko sem se s krizami prvič srečal. Takrat se je kriza imenovala STABILIZACIJA. Tudi takrat so nekateri pravili, da nam ne gre tako slabo, vendar jih ni nihče poslušal. Nihče namreč ni vedel, da bi bila kdaj prej kriza. Šele takrat je namreč dobila kriza svoje ime!! Ime, ki se ga je ponavljalo dan za dnem, in vsepovsod. Temu imenu so sledili stranski pojavi kot hiperinflacija in devalvacije kar je vse skupaj vodilo v razpad. Potem je ob izgubi jugo trga sledilo obdobje tranzicije. Verjetno sem marsikaj pozabil, vsekakor pa je stvar privedla v današnje stanje. Ta kriza ima sicer tudi imena kot nepremičninska, finančna ali pa pač gospodarska ampak ni važno. Glavno je, da ima svoje ime in da ga zapišemo z veliko.

Predvsem pa moramo dojeti, da je tukaj. Za nekatere vzrok, sredstvo in izgovor za vse kar se dogaja. Za nas pa z vsakodnevnim opominjanjem priprava na nekaj, kar bo sicer verjetno bolj slabo, vendar pameten človek bo moral to sprejeti in se s tem mirno sprijazniti. Če se bo kakšen bedak repenčil, bo zagotovo dobil pojasnilo.

Saj smo vam pravili!!!!

  • Share/Bookmark
 

18 komentarjev na “IME KRIZE”

  1. miri pravi:

    Desetino,da so pobrali graščaki revnim kmetom,so nas učili.Barabe grajske.
    A nam danes ostane desetina?

  2. dare dare pravi:

    Miri, ne vem. Pojma nimam kako se vedejo evri, ki jih zaslužimo. Vem samo, to mi večkrat dajo vedeti, da stanem preveč !!!

  3. mohr pravi:

    Kaj ni zanimivo, kriza in vse oblike, ki si jih omenil, imajo vse tendence padanja navzdol, za rast navzgor je pa tako malo izrazov (mejbi prosperiteta).
    Kdaj hudiča, bova pa rekla, Dare: “Zej grjema pa gar”, pa potem in peace na en drink ?
    lp

  4. mohor pravi:

    servis

  5. dare dare pravi:

    Mohor, kwa pa konjunktura ?? :)

    Aja, kdaj bo začeli iti “gar” ??!

    Sem gledal sinoči poročila in je kazalo Portugalce pa Grke pa še neke tipe in vsi so razsajali in se krišpali s policaji. Takrat mi je vžgalo.

    Dogajalo se bo v beli Ljubljani. Kongresni trg, tromostovje in vse tam okoli bo polno ljudi. Mladina se bo spopadala z žandarji, delavci bodo mahali s transparenti, tu in tam bo gorel kakšen štant.
    Mi bomo pa en cajt v zlati ribi, en cajt v zlati ladji v miru pili tisti pir in Bendžo bo dal za južno.
    To bo dan, ko se bo vse obrnilo na “gar” ! In kmalu po tistem bomo v blaženem miru svojih domov ponosno pravili vnukom. “Evo, dedi je bil takrat tud zraven! ”

    :)

  6. Olna pravi:

    Prijavljam se za akcijo, v imenu babic! :mrgreen:

    (Moje partizansko ime bo Roza Luxemburg)

  7. mijau pravi:

    Ja, res je bilo hudo v moji mladosti: doma nismo imeli televizije, niti najbogatejši kmet ni imel televizije, še predsednik okraja je ni imel.

    Pa nisem vedel, da nam je hudo.

    Sedaj imam hišo, televizijo, avto in računalnik. A slišim, da imajo nekateri Slovenci petdesetmeterske jahte, počitnipke hiše ob morju in v tujini, zasebna letala in milijone v tujih bankah.

    In se mi ne zdi, da se imam sijajno.

    Olna je tudi raje Luxemburg, kot pa Atene.

  8. dare dare pravi:

    @Olna, jest bom pa Liechenstein von Biertrinken.

    @Mijau, ti si doživel tako lepe stvari. Jaz se lahko pohvalim samo, da se spomnim pri žlahti, da so imeli edini v vasi Tv in je cela vas (pet bajt :) ) hodila k njim v času dnevnika !

  9. ~ simoneta sho ~ ~ simoneta sho ~ pravi:

    Skodelica kave (za babice inu dedke vseh časov)

    Je že takú, kur ki nam pravi nono brez bandjere gušta:
    (še zs céjtou kriznih, ku ni lih vedu kej jma doma,
    ku nona mu je u rori spjekla slastno škorjo,
    ma ni znau prjéveč cjent ji duobrega srca)
    “d’ńs sam cikorjo točim si sz kafetjere,
    lehkú mam usjé, pej nimam neč;
    kafe diši, ma lejte, mjeni njene se cikorje lušta.”

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=_U0ajbfTqo4

    ~~~

  10. bin pravi:

    Leta 1965 mi je “gospodarska reforma” razpolovila kadrovsko štipendijo, potem smo delali proste sobote “za stabilizacijo”, …, “kriza” me je doletela v penziji (ali obratno???), nič od tega pa v meni ni zapisano z velikimi črkami. Je pa mnogo drugega. :)

  11. Anita pravi:

    Kukr če nej se imenuje kriza, sam mene nej pusti pr miru. :)

  12. dare dare pravi:

    @Bin, ti si dober. Jaz se sploh ne spomnim kaj sem naredil za stabilizacijo. Očitno nič učinkovitega. Nekaj sobot sem naredil v tistih cajtih v imenu solidarnosti. Še zdaj upam, da so tiste sovde potrošili za dobro stvar! :)

    @Anita, tako je treba. Šerbedžija bi rekel: ” Ne daj se Anita!”

  13. Olna pravi:

    Dare, mogoče za tisto socialistično stabilizacijo res nisi naredil veliko, ampak tvojih 6 girls bodo toliko prispevale v našo pokojninsko blagajno, da bo tvoja tedanja neučinkovitost vsaj 6-krat preplačana. (Samo službe bodo morale najti…ampak to bo menda zdaj mačji kašelj, pravijo naši narodni predstavniki.)
    :razz: :razz: :razz: :razz: :razz: :razz:

  14. dare dare pravi:

    A veš kako je ponavadi s temi službami. Večina jo enkrat dobi. Če že ne čisto točno tiste, ki so zanjo študirali pa pač že nekaj. V prehodnem obdobju pa počnejo kaj drugega. V kakšni fabriki je včasih pravi absurd, ko izučen šloser špila vodjo proizvodnje, na linijah pa mu delajo diplomiranci.
    Po šihtu ko grejo deci na pir pa jim za šanki strežejo inženirke in učiteljice. :)

  15. mijau pravi:

    Dare, kolikor sem si zapomnil o tvoji družini, bodo torej natakarice.

    A ker vem, da nisi snob, te to ne bo bolelo. Kot ne boli mene: moja hčerka je natakarica v Londonu, hčerka moje pokojne žene pa vodi kava bar na Ptuju.

  16. miri pravi:

    Saj to smo že vse dali “skozi”.Poznam mizarja,ki je bil v JLA šef krojaške delavnice,ker se je prijavil na to mesto dva dneva pred krojačem.

  17. dare dare pravi:

    @Mijau, vsaj delajo v “dobrodelnih” ustanovah!

    @Miri, enkrat sem bral, da so v partizanih vzel enga za kuharja, ker je apnence kuhal v civilu. Bles, da se je izkazal.

  18. mijau pravi:

    To še ni nič. Enkrat so enega postavili za zunanjega ministra, ker je nekoč v mladosti pri tabornikih spal zunaj.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !