R I S

10.02.2012 ob 15:34

Zadnje dni sem se ukvarjal s pisanjem scenarija za prireditev ob izdaji zbornika idrijskih literatov, oziroma bolje rečeno literatov včlanjenih v naše društvo. Predstavico smo lepo pripeljali do konca. Seveda se je še enkrat izkazala kot resnična moja teorija, da literarnih večerov ne bomo nikoli rihtali pred polnimi tribunami največjih stadionov, vendar nič ne de.
Meni se je vse skupaj slišalo v redu in domnevam, da tudi poslušalcem ni bilo žal, da so nam prisluhnili. Torej:

R I S

Ljudje se že od nekdaj srečujejo in sodelujejo v društvih. Vedno jih je vleklo v družbo, kjer se srečajo podobne misli in želje, podobni motivi in cilji. Tam se ukvarjajo s športom, skupaj odkrivajo naravo ali zbirajo reči. Druži jih ples ali glasba, ljubezen do gora, jam, živali ali rastlin. Spisek se zlepa ne konča. Včasih pa se najde kje skupina ljudi, ki jih druži veselje do besede. Veselje do tega, da bi z besedami svojega materinega jezika povedali lepe stvari, jih zapisali in včasih na glas prebrali poslušalcem na literarnem večeru.

Idrijsko literarno društvo RIS je takšna skupina. Skupina zelo raznolikih ustvarjalcev, tako po starosti, izobrazbi, poklicu in idejah, ki izpod njihovih prstov prihajajo ravno tako zelo različne stvaritve. Pesniki, prozaisti, zapisovalci dogodkov iz preteklosti ali takšnih iz našega časa, potopisci in avtorji globokih, čustvenih razmišljanj. Svoje izdelke radi predstavijo drugim. Radi jih preberejo na kulturnih prireditvah in na literarnih gostovanjih. Nekatere svoje zapise so člani zbrali v zborniku. Novi zbornik se bo danes pridružil prejšnjima dvema, ki že imata mesto na številnih policah v Idriji in tudi drugih krajih.

Znan slovenski kulturnik je v televizijskem pogovoru pred kratkim izjavil, da ima vsako spodobno mesto v Sloveniji svoje literarno društvo. Ko smo pobrskali po priročnih sodobnih medijih, smo ugotovili, da je takšnih komaj nekaj več kot deset. Z veseljem torej lahko ugotovimo, da je Idrija spodobno mesto, kjer literarno društvo ne le da obstaja ampak je tudi delavno in ustvarjalno. Dvomljivcu lahko svetujemo samo to, da prisluhne kaj so člani pripravili za nocoj.

(Vmes med uvodom in zaključkom in med lepimi glasbenimi vložki je simpatična moderatorka vsakega člana društva predstavila s kratkim tekstom. Odlomke avtorjev sta občuteno in prepričljivo brala recitatorka in recitator, razen dveh ali treh avtoric, ki so na svojo željo to storile same. )

Primer predstavitve člana – ice :

Pesmi RAFAELA L. nam pravijo lepe in tople zgodbe. S svojo govorico opisujejo zanimivo in razgibano pot poeta. Tako kot je to za poezijo normalen pojav, nam v svojih raznolikih temah, dajejo največkrat samo slutiti, kako so vijugale krivulje med srečnimi, toplimi in včasih boleče nemirnimi in nerazumljenimi čermi življenja.

ANDREJKI J. se pesmi zapisujejo kot odmev, kot reakcija, kot odziv na kratke a močne prebliske, ki jih človek doživlja vsak dan. Na poseben ali pa čisto navaden vsakdan. Svojo drugo objavljeno zbirko je naslovila Na šahovnici. In na igralni deski, tako zelo podvrženi logiki in predpisanim zaporedjem se odvijajo črte njenega pesniškega čopiča, ki včasih potegne pričakovano potezo, včasih pa izbere med brezštevilnimi kombinacijami čisto svojo pot.

DARE L. piše zgodbe iz življenja delavcev, kmetov, preprostih ljudi. Ne odkriva novih svetov, ne dramatizira in ne pretirava. Govori o problemih, ki jih poznamo in vsak dan srečujemo vsi. S pomočjo svojih preprostih, poštenih in bistrih junakov poskuša dopovedati, da bi za rešitev večine težav zadostovalo samo malo, včasih res čisto malo zdrave pameti.

ANA P. s svojimi besedami ni razsipna. Za svoje verze jih porabi malo, komaj kaj! Njene pesmice se kot drobne iskrice zabodejo v naša čutila. Nežno, nenasilno, po drugi strani pa močno in učinkovito. Kdor ji prisluhne, se ob njenih miniaturah včasih vpraša, če sledi še beseda ali dve …. Do naslednjega trenutka, ko se zave, da je povedala vse.

Pesnik je človek, ki vidi preko zidov duše. Njegova misel ni privezana. Pusti ji leteti in včasih neracionalno zaplesati med še tako običajnimi stvarmi. Biti pesnik je dar, dar ki ni človeku vedno le v prid. Včasih mu vzame svobodo dojemati svet vsakdanje, kot izmerjen in do globin dognan neznanski kup kemičnih tvarin, kot proces, ki pragmatično omogoča nadaljevanje vrst in menjavanje svetlobe dneva in temnih noči. ANA B. je pesnica. Tudi, ko ji pripoved steče v prozni obliki, temu ne pobegne. Metaforika, ritem in občuten jezik preveva njena poletja in brez dvoma so in bodo takšne tudi njene naslednje stvaritve.

In zaključek:

Sprehod med besedami, ki so jih v verze in stavke spletli idrijski literati se je tako končal. To je bilo le prgišče, le majhen del tistega, kar so ustvarili v preteklem letu, kar so prebirali na svojih nastopih in nazadnje zbrali v svojem tretjem zborniku. Ti odlomki so bili za pokušino, v želji, da bi z zanimanjem vzeli knjigo v roke in podrobneje, bolj obširno prebrali kaj je prišlo izpod njihovih rok. Za vsakega literata je predstavitev lastnega dela drugim ljudem kljub vsemu pika na i, tista prava jagoda na torti . Odobravanje, morda kakšen aplavz in zadovoljen izraz na obrazu poslušalca pa pomeni potrditev, da je to kar počne dobr in ustvarjalno .
RIS ovci se vam zato iz srca zahvaljujejo za obisk in vas tudi v bodoče vabijo, da jim prisluhnete na prireditvah njihovih članov, na predstavitvah knjig in drugih priložnostih. Prav tako z velikim veseljem vabijo medse vse ustvarjalne ljudi, ki bi se jim želeli pridružiti in v njihovi družbi uresničiti svoje ustvarjalne potenciale…..

  • Share/Bookmark
 

15 komentarjev na “R I S”

  1. miri pravi:

    DARE L. piše zgodbe iz življenja delavcev, kmetov, preprostih ljudi…
    Jaz bi rekel, ŽIVI zgodbe iz življenja delavcev, kmetov, preprostih ljudi…

  2. Olna pravi:

    Miri, popolnoma prav imaš, kratko in jedrnato povedano. Saj je pri večini (dobrih) avtorjev tako, da bralec “začuti”: ali je pisano iz prve roke ali ni.

    (To pravilo očitno še ni veljalo v času Karla Maya – ta je vse svoje indijanske dogodivščine napisal v arestu tako prepričljivo, kot da bi vse življenje preživel v preriji… :D ).

  3. dare dare pravi:

    @Miri, to se mi zdi pa res “taprava” misel. In lepa! Upam, da tudi drugi vsaj kdajpakdaj razumejo to tako.
    je sicer zraven še kaj drugega. Tistro nekaj satire, ki jo zmečem na kup mi včasih pomeni nekakšen ventil. Malo odleže. Pa dolgo nisem dajal temu kakšnega pomena. Potem pa sem videl, da je kakšna beseda kdaj še kako učinkovita. Saj sveta tako ne bomo kaj prida spremenili, če pa tapravega bukslna kdaj malo ujeziš pa tudi menda ni kar tako! :)

  4. dare dare pravi:

    @Olna, na žalost in ne vem zakaj Karla Maya nisem nikoli prebral. Sem pa nekje prebral misel neke pisateljice, da je v vsakem pisanju vsaj nekaj avtobiografskega.

    Seveda v Mayevem Winetouju lahko iščemo samo kakšne simbolne povezave in tudi ko kdo piše o sprevržencih, razbojnikih ali morilcih, teh lastnosti menda ne gre kar takoj pripisovati tudi avtorju. Vsekakor pa skozi razmišljanje o stvareh avtor pove tudi marsikaj o sebi!

  5. mijau pravi:

    Temu skoraj ni kaj dodati, razen čestitk.

    Ta literarna društva bodo delovala zaradi druženja ljudi, ki čutijo potrebo nekaj napisati, pa to tudi predstaviti. Tega ne delajo radi denarja. To bodo počeli, pa če dobijo kakšno pomoč od ministrstva za kulturo ali ne. Pa če bo ministrstvo obstajalo ali ne. Njihova nagrada je iskren aplavz poslušalcev.

  6. Olna pravi:

    Dare, zagotovo avtor pove tako ali drugače veliko o sebi, delno tudi nezavedno. Težko si predstavljam, da bi nekdo ne dal ničesar svojega v ustvarjanje (kakršnokoli).

    Škoda, da nisi bral Karla Maya, meni je to eden od lepših spominov iz otroštva. Ko smo se znali v branje tako vživeti, da smo se kar preselili v opisane dogodke. Prisežem, da sta bila Winnetou in Old Shatterhand v moji sobi. Na konjih! :D

    Zanesljivo je bilo sporočilo teh romanov pozitivno – boj med dobrim in zlim, pa nekaj bridkih resnic, da dobro ne zmaga vedno, kar se mi je zdelo strašno krivično! :(

  7. mijau pravi:

    Vsaka generacija ima svoje najljubše pisatelje. Mi smo imeli Karla Maya, Sienkiewicza, Julesa Verna, Marka Twaina, Dickensa … Sedanja bere Gospodarja prstanov. A obstaja bojazen, da naslednja sploh ne bo več brala, ampak se bodo zabavali le za igranjem računalniških igric.

    Olna, če sta bila Winnetou in Old Shatterhand v tvoji sobi, kaj si bila ti – Ribanna ali Nšo či?

  8. dare dare pravi:

    Mijau, hvala. Res je, KM gor ali dol :) .

    Cisto vse s spiska sem prebral. Razen K.Maya. Nekatere reči celo večkrat. Ne vem kako je prislo do tega.Sienkiwitza smo imelidoma celo zbirko in sem na dušek enkrat predelal vse tiste Potope in Male viteze. Pa so se res, kot pravi Olna, malo mikastili po moji sobi.

  9. Olna pravi:

    Mijau, bila sem obe, naizmenično. V otroški fantaziji je čisto vse mogoče! :)

    Danes se internetu nekaj kolca. En moj komentar, napisan takoj za zadnjim kot odgovor tebi, ni prišel skoz. Na desni pa piše, da je tu objava od nekega Jurca, pa je – vsaj pri meni – ni videti. Delajo mali zeleni. :mrgreen:

  10. Olna pravi:

    Aha, tisti Jurc je pa zdaj zginil. :shock: Mogoče se nova tajna služba uvežbava. :D

  11. dare dare pravi:

    Ne skrbite zaradi jurcev – Samo neprevidna uporaba računalnika. Prijel sem prvi lap, ki mi je bil na dosegu. Čisto moja napaka. Saj ni preveč sumljivo ……. al ja!?!

  12. mijau pravi:

    Olna, če bi brala še o Sherlocku Holmesu, bi pogruntala, za kaj gre pri tustem Jurcu. Tudi Monk bi to pogruntal. Na tastaturi poglej, katera črka je desni sosed od “J”! Običajni fingerfeler.

  13. dare dare pravi:

    Ja, ta bi bila šele fina. Potem bi se moral pa tudi jaz malo bolj poglobiti v računalnike mojih punc, kakšne tipe imajo prijavljene noter.

    PS Mogoče še nisem pravil, da je konec tedna, ko so študentke doma, vžganih s stacionarnim vred šest kompjuterjev !!?!?

    Srečen sem tudi, da mi tanov telefon omogoča, da se povežem na internet, na blog in fejsbuk!

  14. Olna pravi:

    M I J A U !!!

  15. Olna pravi:

    Dare, pripravi še en kabel. Kmalu bo gostoval sedmi računalnik: vnukinjin.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !