Zadnje dni sem se ukvarjal s pisanjem scenarija za prireditev ob izdaji zbornika idrijskih literatov, oziroma bolje rečeno literatov včlanjenih v naše društvo. Predstavico smo lepo pripeljali do konca. Seveda se je še enkrat izkazala kot resnična moja teorija, da literarnih večerov ne bomo nikoli rihtali pred polnimi tribunami največjih stadionov, vendar nič ne de.
Meni se je vse skupaj slišalo v redu in domnevam, da tudi poslušalcem ni bilo žal, da so nam prisluhnili. Torej:
R I S

Ljudje se že od nekdaj srečujejo in sodelujejo v društvih. Vedno jih je vleklo v družbo, kjer se srečajo podobne misli in želje, podobni motivi in cilji. Tam se ukvarjajo s športom, skupaj odkrivajo naravo ali zbirajo reči. Druži jih ples ali glasba, ljubezen do gora, jam, živali ali rastlin. Spisek se zlepa ne konča. Včasih pa se najde kje skupina ljudi, ki jih druži veselje do besede. Veselje do tega, da bi z besedami svojega materinega jezika povedali lepe stvari, jih zapisali in včasih na glas prebrali poslušalcem na literarnem večeru.
Idrijsko literarno društvo RIS je takšna skupina. Skupina zelo raznolikih ustvarjalcev, tako po starosti, izobrazbi, poklicu in idejah, ki izpod njihovih prstov prihajajo ravno tako zelo različne stvaritve. Pesniki, prozaisti, zapisovalci dogodkov iz preteklosti ali takšnih iz našega časa, potopisci in avtorji globokih, čustvenih razmišljanj. Svoje izdelke radi predstavijo drugim. Radi jih preberejo na kulturnih prireditvah in na literarnih gostovanjih. Nekatere svoje zapise so člani zbrali v zborniku. Novi zbornik se bo danes pridružil prejšnjima dvema, ki že imata mesto na številnih policah v Idriji in tudi drugih krajih.
Znan slovenski kulturnik je v televizijskem pogovoru pred kratkim izjavil, da ima vsako spodobno mesto v Sloveniji svoje literarno društvo. Ko smo pobrskali po priročnih sodobnih medijih, smo ugotovili, da je takšnih komaj nekaj več kot deset. Z veseljem torej lahko ugotovimo, da je Idrija spodobno mesto, kjer literarno društvo ne le da obstaja ampak je tudi delavno in ustvarjalno. Dvomljivcu lahko svetujemo samo to, da prisluhne kaj so člani pripravili za nocoj.
(Vmes med uvodom in zaključkom in med lepimi glasbenimi vložki je simpatična moderatorka vsakega člana društva predstavila s kratkim tekstom. Odlomke avtorjev sta občuteno in prepričljivo brala recitatorka in recitator, razen dveh ali treh avtoric, ki so na svojo željo to storile same. )
Primer predstavitve člana – ice :
Pesmi RAFAELA L. nam pravijo lepe in tople zgodbe. S svojo govorico opisujejo zanimivo in razgibano pot poeta. Tako kot je to za poezijo normalen pojav, nam v svojih raznolikih temah, dajejo največkrat samo slutiti, kako so vijugale krivulje med srečnimi, toplimi in včasih boleče nemirnimi in nerazumljenimi čermi življenja.
ANDREJKI J. se pesmi zapisujejo kot odmev, kot reakcija, kot odziv na kratke a močne prebliske, ki jih človek doživlja vsak dan. Na poseben ali pa čisto navaden vsakdan. Svojo drugo objavljeno zbirko je naslovila Na šahovnici. In na igralni deski, tako zelo podvrženi logiki in predpisanim zaporedjem se odvijajo črte njenega pesniškega čopiča, ki včasih potegne pričakovano potezo, včasih pa izbere med brezštevilnimi kombinacijami čisto svojo pot.
DARE L. piše zgodbe iz življenja delavcev, kmetov, preprostih ljudi. Ne odkriva novih svetov, ne dramatizira in ne pretirava. Govori o problemih, ki jih poznamo in vsak dan srečujemo vsi. S pomočjo svojih preprostih, poštenih in bistrih junakov poskuša dopovedati, da bi za rešitev večine težav zadostovalo samo malo, včasih res čisto malo zdrave pameti.
ANA P. s svojimi besedami ni razsipna. Za svoje verze jih porabi malo, komaj kaj! Njene pesmice se kot drobne iskrice zabodejo v naša čutila. Nežno, nenasilno, po drugi strani pa močno in učinkovito. Kdor ji prisluhne, se ob njenih miniaturah včasih vpraša, če sledi še beseda ali dve …. Do naslednjega trenutka, ko se zave, da je povedala vse.
Pesnik je človek, ki vidi preko zidov duše. Njegova misel ni privezana. Pusti ji leteti in včasih neracionalno zaplesati med še tako običajnimi stvarmi. Biti pesnik je dar, dar ki ni človeku vedno le v prid. Včasih mu vzame svobodo dojemati svet vsakdanje, kot izmerjen in do globin dognan neznanski kup kemičnih tvarin, kot proces, ki pragmatično omogoča nadaljevanje vrst in menjavanje svetlobe dneva in temnih noči. ANA B. je pesnica. Tudi, ko ji pripoved steče v prozni obliki, temu ne pobegne. Metaforika, ritem in občuten jezik preveva njena poletja in brez dvoma so in bodo takšne tudi njene naslednje stvaritve.
In zaključek:
Sprehod med besedami, ki so jih v verze in stavke spletli idrijski literati se je tako končal. To je bilo le prgišče, le majhen del tistega, kar so ustvarili v preteklem letu, kar so prebirali na svojih nastopih in nazadnje zbrali v svojem tretjem zborniku. Ti odlomki so bili za pokušino, v želji, da bi z zanimanjem vzeli knjigo v roke in podrobneje, bolj obširno prebrali kaj je prišlo izpod njihovih rok. Za vsakega literata je predstavitev lastnega dela drugim ljudem kljub vsemu pika na i, tista prava jagoda na torti . Odobravanje, morda kakšen aplavz in zadovoljen izraz na obrazu poslušalca pa pomeni potrditev, da je to kar počne dobr in ustvarjalno .
RIS ovci se vam zato iz srca zahvaljujejo za obisk in vas tudi v bodoče vabijo, da jim prisluhnete na prireditvah njihovih članov, na predstavitvah knjig in drugih priložnostih. Prav tako z velikim veseljem vabijo medse vse ustvarjalne ljudi, ki bi se jim želeli pridružiti in v njihovi družbi uresničiti svoje ustvarjalne potenciale…..