Če si človek ni ravno na »ti« z religijo, še manj pa si je blizu s cerkveno ustanovo, mislim s tisto, ki je najbolj močna v naši okolici, potem je mogoče malo čudno, da si zaželi nekaj povedati ravno o božiču. Pa vendar, razmišljal sem danes ravno o tem. Odmislil sem čisto vse povezave s prepričanji in načeli, pozabil sem na božičke s kokakolo in se preselil s svojimi mislimi v nek čisto drugačen svet.
Tam v tistem času je bil božič čisto navaden dan. Hja, menda je bila komanda takšna, da je moral biti to dan, ki se ni smel razlikovati od drugih. Po radiu niso šestdesetkrat v enem dnevu zvončkljali džingl belsi in ni se vsaka druga pesem imenovala meri krismis. Še najmanj mogoče in pravzaprav docela nevejetno je bilo, da bi na radiu ali televiziji slišali sveto noč. Enkrat sem slišal sosedo, ki je napol šepetaje razlagala svoji opravljivo informativni babji družbi, da je kasno zvečer slišala sveto noč na neki radijski postaji. Mislim, da je bilo govora o radiu Luksemburg.
»Vam povem!« je povedala« prav lepa je bila!«
V njenih besedah je bilo čutiti nekakšen pokroviteljsko spravljiv poudarek. Kot bi gospa hotela , mimogrede soseda ni hodila v cerkev, pokazati strpen, prijazen pogled na te stvari in dopustiti, da se tafarovškim pa le dovoli, vsaj enkrat na leto, da jim po radiu zagodejo eno njihovo.
Na vsak način, bilo je že iz same debate in iz pogledov, ki so švigali levo in desno, kot bi hoteli preveriti, če je zrak čist, slutiti, da je bila tista sveta noč pa res ena resna in delikatna zadeva.
Kraj tudi ni bil okrašen s petintrideset kilometri kitajskih lučk, lampijonov in napisov razpetih čez cesto. Ne, kje pa! Tisti boren okit, ki si ga je krajevna takrat privoščila, ni prišel v poštev za ta dan. Šele dan po božiču so delavci na placu postavili smreko in nanjo obesili par papirnatih okraskov.
Na televiziji ni bilo ničesar kar bi vsaj malo nakazovalo na praznik. Na edinem programu so črnobeli deci blebetali svoj vsakodnevni tralala o revoluciji, delavskem samoupravljanju in podobni dolgočasni šari. Niti sluha o rdečih, bradatih možicih in Rudolfu s svetlečim nosom.
Seveda tudi ni bilo misliti, da bi bil takrat božič dela prost dan. Lepo so naši tastari vstali ob petih in odšli na šiht. Otroci pa v šolske klopi. Nekateri, tisti najbolj korajžni in vzdržljivi, so šli opolnoči v cerkev in so potem zjutraj zehali v šoli kot konji. Mislim, tisti ta nilski.
Včasih je kakšen od njih dobil zaradi tiste polnočnice tudi ukor ali opomin. No, pa je vendarle na tistem ukoru pisalo, da je to zato, ker je tako pozno hodil po Fari. Bili so pa takšni primeri bolj redki. Zagrizen šolnik je pač na tak način ponagajal otroku, ki ga je imel že tako ali tako na piki, zraven pa je še malo potešil svojo ozkogledo prepričanje.
In tako je oblast ukrotila božičnega duha. Iz praznika je naredila sivo sredo, ki je bilo takšnih vsako leto cel kup.
No, vsaj mislili so menda veljaki, da je tako. V resnici pa so tovariši božič le nagnali s puste ulice in ga spravili na toplo, v hiše, med ljudi. Otroci in stare mame so tam čakali nanj. Strogi očetje so zanj naredili prijaznejše obraze in mamice so ga pričakale z orehovo potico.
Pa v bajtah tudi ni bilo posebne okrasitve in bleščave. Smrečica v kotu je bila v bistvu vse . Na njej so viseli raznobarvni balončki in ata je vsake toliko za nekaj minut prižgal lučke. Spomnim se, da jih je svetilo le osem ali devet. Teta jih je kupila stari Gorici in so bile drage kot žafran.
»V katoliški drogeriji!«! je poudarjala. Tisto je morala biti neka fensi štacuna, saj so imeli polno takšnih finih reči, ki pa so bile kar po vrsti drage kot hudič! Pa katoliško gor ali dol. Bogve če je natančno vedela koliko dni ali tednov je klekljala za tistih par pisanih lučk. Ja, smrečica je bila jako važna. Treba je tudi vedeti, da je bila smrečica v resnici božično drevesce. Pri sosedu so imeli čisto podobno, vendar se je tam reklo »novoletna jelka«! Vendar pa, to je treba omeniti, mi smo imeli pod njo seveda jaslice. Pred hlevčkom, kjer sta bik in osel merkala malega Đizusa je v majhnem glažku gorel žegnani ogenj in vse je dišalo po prazničnem večeru. Aja, in večerja je bila takrat dobra. Pa se ne spomnim prav natančno kaj je mama dala ponavadi na mizo. Verjetno pohane zrezke in skledo pireja. In potico na koncu. Dišečo in voljno.
Za poseben praznični vonj pa je spet poskrbela predvsem teta Angela. To je bilo pa zares njenih pet minut. V plehnato smetišnico je iz peči nagrebla malo žerjavice, nanjo položila suho oljčno vejico in majhen kristal kadila. Tisto reč je kupila, kakopak, v katoliški štacuni. Zadišalo je na prav poseben način. Potem je v spremstvu cele družine, razen atija, ki je sedel v dnevni sobi in namesto mire kadil filter jugoslavija ter nekaj mrmral sam pri sebi, začela svoj ritual s procesijo po hiši. S tisto rečjo, ki se je cvrla na žerjavici smo vstopili v vsako sobo v bajti posebej. Tam je teta Angela na hitro odžebrala nekaj verzov molitve. Poleg ustaljenih molitev pa je imela naštudirane tudi čisto svoje uroke, ki so s svojim zločestim zvenom in zame skrivnostnim pomenom zagotovo obvarovali vsako kamro, hodnik in sekret pred vsem hudim za vsaj eno leto naprej.
Ko so bili opravljeni vsi obredi nas je otroke kdaj pa kdaj še malo silila , da zmolimo kakšen krajši komad a je ponavadi kmalu obupala. Tudi s petjem nismo ravno razturali. No kakšno smo le spravili skupaj, teta Angela pa je takrat ponosno opalila svoj cvileči solo.
Večer se je končal z igranjem. Pod smrekico je bilo vedno kakšno darilo z družabno igro. Pa magari človek ne jezi se! Premetavali smo takrat dve ali tri ure tisto kocko in bilo je zabavno! Zelo! Toplo je bilo in mirno. Toplota, ki je polnila hišo mi je še dolgo pozneje ostala v spominu. Iz majhni peči čisto blizu naših glav, je dišala po bukovem lesu in nas objemala s prijazno mirnostjo.
In danes? Božič je danes pisan in glasen. Nanj so obesili vse česar takrat ni imel. Ves ta okit in pomp so podeseterili in napihnili . Prodali so ljudem stokrat po tistih osem lučk in iz vseh zvočnikov hkrati vojska grl drdra svoje svete noči. Zkozi okna, ki so takrat kazala le pusto in temno zimo, sili v hiše cela gora navlake, ki bo naslednji dan polnila smetnjak.
Ja, čudno je, da grešnik kot sem, razmišlja o ničemer drugem kot ravno o božiču. Ja, pa ravno to mi bezlja po možganih. Ima me, da bi poiskal tisto plehnato smetišnico! Ne, ne, pa tega ne bom storil. Pa saj niti žerjavice nimam odkar me grejejo položnice. Bom pa naredil nekaj drugega. Pridružil se bom svojim puncam doma pred tevejem. Tam bodo sigurno prikazovali družinski film, ki je verjetno zmagal na vseameriškem prvenstvu v patetiki. Pogasili bomo odvečne luči in pustili goreti samo tiste na smreki. In spustili bomo žaluzije. Čisto dol!
23.12.2011 ob 11:05
Piscu,komentatorjem in bralcem tega bloga želim vesele in,najpomembnejše,zdrave praznike.
23.12.2011 ob 16:19
Dare, kot grešnica grešniku, ti za tale zapis dam največje možno število božičnih in novoletnih lučk. Samega sebe si prekosil!
23.12.2011 ob 16:20
Miri hvala, enako tebi. Da bi se še dolgo srečevali na Daretovem blogu.
23.12.2011 ob 19:05
@Miri, pisec želi tebi tudi veliko zdravja, sreče, čimveč hribov in srečevanja na blogu, če se le da pa tudi kdaj na kakšnem kofetu na kunclnu
!
23.12.2011 ob 19:10
@Olna, Daretovblog bo tu. Vsaj mislim, da bo!
23.12.2011 ob 21:08
Čudno se vse spreminja.
Včasih smo nekadilci stopili iz (zakajene) oštarije na vrt ali verando, da smo zajeli malo svežega lufta. Danes, ko je zadnja novela protikadilskega zakona dosegla svoje finančne efekte, je tam največ dima. Torej, čist zrak se je preselil noter, Božič pa ven, na ulice.
Lepo si zapisal Dare.
Praznik (ne samo Božič) imamo v srcu, srce pa nikoli ne želi biti samo. Želi deliti, ne grabiti.
Vesel Božič vsem …
23.12.2011 ob 22:15
Bin, vidiš kako se vse spreminja. Pa to s kajenjem je še nekako izjema. Ima namreč tudi zelo očitne dobre strani. Vse ostalo zgleda, da je šlo samo in nič drugače kot na slabše. Ja, a ti drgač misliš?
24.12.2011 ob 16:50
Jaz sem tudi eden od tistih, ki ima na božič najraje potico. A potico imam rad v kateremkoli času v letu. Le kot majhen otrok sem se enkrat udeležil polnočnice. Prej sem bil premlad, pozneje sem pa nehal hoditi v cerkev.
Pozneje smo krasili novoletno jelko, na katero smo obešali v svetleči papir ovite bombone, ki jih je bilo vsak dan manj gori. Od pesmi, ki smo jih takrat doma peli, mi je bila zelo všeč sveta noč in pa o tannenbaum.
Sedaj pomagam svoji Ivanki že na božični večer prenesti s podstrešja že okrancljano božično jelko, darilo pa ni bilo možno postaviti pod njo. Kupil sem ji namreč snežno frezo, da se ne bo matrala z ročnim odmetavanjem snega.
Kar pa me zelo moti, je pretiravanje tako z okraševanjem mesta (naša občina je namenila 15.000 evrov v ta namen), ki se začne pretirano zgodaj in vsako leto prej, kot z nenehnim zvončkljanjem po televiziji.
Če je bilo tega nekoč morda premalo, je tega sedaj občutno preveč.
In jaz še vedno vsem zaželim le srečo v prihajajočem letu.
25.12.2011 ob 09:56
Dobro povedano. Tudi jaz sem pred štirimi leti prišel do podobnega zaključka: http://reformsi.blogspot.com/2007/12/ojej-spet-ta-boi.html
Lepe praznike voščim!
25.12.2011 ob 13:29
Dober zapis. Tole s kajenjem pa …, ko sedim zunaj na minus deset si mislim kako je mogoče, da v tem času in tehnično tako razviti družbi ni mogoče, da bi sedel nekje na toplem v miru kadil in pil kavo. Zdi se mi, da če bi postavili takšen prostor nekje sredi Kočevskega roga, da bi se vedno našel kakšen nekadilec, ki bi hotel biti ravno tam notri in, ki bi hotel, da gremo pa mi ven. To bi najbrž bila tudi edina stvar zaradi katere bi prišel tja. Žalostno, da en del ljudi zmrzuje zato, ker drugi tako hočejo. Sicer pa vsem, vse naj, naj.
25.12.2011 ob 13:54
@Mijau, ne vem zakaj ampak kar nekako se mi zdi, da imaš stvari čisto v redu razčiščene in da že veš komu kaj zaželeti. pri željah se pa itak točno ve kaj je pomembno. Zagotovo je iskrenost svetlobno leto pred vsemi besedami in že stokrat ponovljenimi citati iz svetih ali posvetnih bukev!
Če pa poleg voščila še podarjaš takšne stvari, potem pa sploh ni kaj reči!
25.12.2011 ob 14:04
@Dizma, ja podobno razmišljanje. Hvala za obisk in pridi še kaj okoli! lp
@Feniks, nekadilci pa se čudijo kako je lahko tobak tako neznansko dober, da kadilci zmrzujejo na mrazu
!
Takrat sem bil pa čeprav nekadilec še kar proti tobačnim reformam. Zakaj in kako lahko preletiš tukaj:
http://daretovblog.blog.siol.net/2007/08/04/mislim-da-je-tobak-skodljiv/
pozneje sem pa pač moral priznati, da ima ta zadeva kljub vsemu tudi dobre strani. Zelo dobre strani.
Glede tipov, ki so tako strašno zaverovani vase, da so povsod in vedno prepričani, da rešujejo in spreminjajo svet pa nimava časa razpravljati. To ni le dolga, ampak neskončno dolga zgodba. Te čisto razumem. lp
25.12.2011 ob 14:47
Feniks, a veš, da se mi nič ne smiliš? O kadilcih govoriš kot o invalidih, ki jim je onemogočen dostop, ker ni zgrajene klančine.
Meni so pa bolj podobni osebam, ki bi se pozimi slekli, šli na mraz in drgetali, nato pa jadikovali, da jih zebe.
25.12.2011 ob 19:57
Mijau, tale prispodoba z invalidi se ti je posrečila.
Vedno sem vesela kakšne dobre domislice na temo nas, neznosne, egoistične nekadilske drhali!
25.12.2011 ob 20:59
Madona, sta stroga. Kajenje je pač ena od razvad. Sreča, da sem se je jaz že davno rešil. Vseeno pa ne upam biti preveč napadalen do tistih, ki šele morajo razčistit s tem. Jim pa to priporočam. Predvsem zaradi zdravja. In vsakemu tudi zaželim, da bi bila njihova nadomestna razvada čimboljša. Človek se namreč vedno veliko laže oprime slabih kot koristnih stvari. Tako je narejen ta svet. Mumater!
25.12.2011 ob 21:14
Sem imel sodelavca,Južeta.Vsak teden se je odvajal kaditi.Pa mu je uspevalo.Edino meni jih je vmes prej zmanjkalo,ko je “eno sfehtal”.
25.12.2011 ob 21:27
Se pravi, da je bil Juže eden tistih, ki so se odvajali s taktiko “najprej nehaj kupovati” potem bomo pa že videli!
25.12.2011 ob 22:15
Niti ne v tem smislu.Trdil je,da se je enostavno odreči cigaretam.Za par dni,seveda.Potem pa, “jovo na novo”.
25.12.2011 ob 22:42
mijau, kajenje je zasvojenost. Tako kot pri zdravilih pa je tudi pri učinkovinah v cigaretih tako, da nekatere zasvojijo bolj druge manj. Ne bom rekel, da mi kajenje tudi čisto nič ne paše. Ampak nedvomno kajenje zelo zasvaja. Vprašaj kateregakoli dolgoletnega kadilca, ki je sposoben iskrenega odgovora, kolikokrat se je že poskusil odvaditi. Kakorkoli že, cigareti so legalno v prodaji. Glavni diler je država. Nobenega razloga ni, da ne bi nekdo, ki želi, ponudil prostor samo tistim, ki želijo kaditi. Živimo v demokraciji, podpiramo tržno gospodarstvo, zagovarjamo privatno lastnino, kljub temu pa prepovedujemo nekomu, ki je lastnik teh prostorov, da bi se sam odločil ali se bo v teh prostorih smelo kaditi tobak katerega prodaja država z debelim zaslužkom. No, to pač ni demokracija. Lahko se posmehuješ in naslajaš, ker ti trenutna situacija ustreza, pošteno in dosledno pa to seveda ni, ampak komu mar? Saj cela država tako deluje. Je pa pri tem neka čudna reč; vsem, ki nečesa ne razumejo življenje naloži situacijo zaradi katere začnejo razumevati.
25.12.2011 ob 22:44
Bere se zamorjeno ampak kljub temu sem optimist z dobrimi željami.
26.12.2011 ob 09:38
Feniks, tisto o hinavščini državne uprave imaš pa prav. To je že Bogdan Novak ugotovil, da ima državna blagajna največ koristi od kadilcev, od pijancev in od avtocestnih prekrškarjev.
A naj me hudič vzame, če bi jim privoščil tako pridobljen denar, ki ga potem potrošijo za nakup orožja in drugih neumnosti! Raje ne kadim, raje ne pijančujem in raje se pripasam v avtu.
Res je, da v Avstriji dovolijo manjšim gostinskim lokalom, da se sami odločijo za kadilske goste, vendar ni rečeno, da tudi tam natakar ne trpi zaradi prevelike doze zavžitega dima.
26.12.2011 ob 13:51
V moji okolici je vsaj 20 lokalov, ki jih lahko hitro dosežem peš. Kot sem že rekel pa nikjer ne morem na toplem popiti kave in prižgati cigareta. Kaditi pa najbrž nikoli ne bi začel, če mi država ne bi omogočala, da čisto legalno in na vsakem koraku kupim cigarete. Zato sem na portalu predlagamvladi.si predlagal, da cigarete umaknejo iz proste prodaje v lekarne. Ne zaradi mene ampak zaradi otrok. Tako bi videli, da to ni čisto normalno. Sam bi najbrž z receptom še vedno hodil ponje. Za mlajše bi pa to bilo bolje. Ta predlog sem podal dosti prej preden se je islandska vlada odločila za podobno potezo. Če pri njih toliko resnih ljudi razmišlja o tem, potem predlog najbrž ni brezvezen čeprav meni jemlje komoditeto. Se pravi, da nisem zadrgnjen kar se tiče zdravja drugih. Zakon pa je, ker mi tudi tam kjer so redke kadilnice po zakonu ni dopuščeno vnašati pijačo v kadilnico. Pa bi jo in natakar ne bi bil čisto nič ogrožen. Mislim, da se vsako leto pustimo malo bolj stisniti. Z našimi telesi bodo upravljali drugi. Tako bomo zdrava delovna sila, ki bo imela pravico škripniti šele ob vstopu v penzijo. Takrat bo to celo zaželjeno.
26.12.2011 ob 15:10
@Feniks, je pa še nekaj. Protikadilski zakon je zdaj star že nekaj let. Torej lahko zdaj res že začneš razmišljati bolj o tem, da bi se tobaka znebil, kot pa o (ne)pravičnosti zakona. Popolnoma sem namreč razumel kadilce takrat, da niso čez noč opustili kajenja. To bi pomenilo popoln poraz in vdajo. Zdaj pa je ta efekt že zvodenel in res ti želim, kot tudi kar nekaj mojim znancem, priljateljem in tudi najbljižjim, da bi malo bolj začeli razmišljati o tem. S vzeli to za izziv in vsak dan brez cigarete za neznansko veliko zmago.:)
Mogoče se ti bo zdelo, da sem malo naložil ampak mislim 100% resno. Sam sem kadil zelo intenzivno in tudi ko sem po 12 letih uspel zaključiti, to ni bilo lahko. Zdaj, posebno ko mi zdravje kaj nagaja, si tudi predstavljati ne morem več, da bi kadil. “Da bi moral povrh vsega še kaditi!!!”
Pa res nimam navade komu soliti pameti glede tega. Po drugi strani pa, če pomisliš, smo začeli z božičem. Z božičem nekoč in danes!”
lp
26.12.2011 ob 15:13
Hehe, ko je zgoraj padla prvič beseda “cigareta”, sem vedela, da se bo vnela debata. Še vsakič se je. Moja prognoza je, da bo nekje v daljnji prihodnosti kajenje prepovedano oziroma se cigaret ne bo več prodajalo.
Saj sem povedala, da sem neznosna, egoistična, nedemokratična nekadilka, ne? Pravi izmeček!
Spet smo se neznansko oddaljili od Daretove teme, pa če se smem malce vrniti nanjo: v mariborski dvorani Tabor so letos morali odpovedati žive jaslice, ker se je kamela začela goniti. (To ni vic. Sicer pa najboljše vice itak piše življenje).
Vsekakor mi je ta novica popestrila praznične dni.
26.12.2011 ob 15:18
Dare, zgornji komentar sem pisala, medtem ko si ti poslal svojega, ki je (spet) prav dober. Tudi mene prijatelji, ki kadijo – sorodniki k sreči ne – bolj žalostijo kot jezijo. Ker nekje v končnem “izračunu” je kajenje izključno nekaj slabega. Žal.
26.12.2011 ob 16:03
A ni bilo nobenega kameliča blizu!??
26.12.2011 ob 16:15
Dare, tudi če je bil, bi bila njegova intervencija na kamelinem delovnem mestu (jaslicah) mogoče majčkeno vprašljiva…vsaj za takšne, ki so manj liberalni od mene!
26.12.2011 ob 16:48
Zakaj bi pa rabili kamelo v živih jaslicah? Kaj niso osli dovolj?
26.12.2011 ob 17:57
Mijau!
26.12.2011 ob 20:56
Kam je pripeljala debato čisto nedolžna asociacija
Pravzaprav sem zadevo doživel sredi poletja v nekem bifeju z “vrtom”. S kolegi smo prišli na kavico, a je bil vrt (par mizic s po štirimi stoli) skoraj zaseden. Vseeno smo dobili prostorček zase, a so nas (ker nismo kadili) nekako brez besed opozorili da “odjedamo” prostor kadilcem. Naj gremo raje noter, kamor oni ne smejo.
Prepoved kajenja ima torej podobne učinke, kot jih je imela “prepoved” praznovanja Božiča. Učinki so ravno nasprotni ideji, zaradi katere je bila uveljavljena.
27.12.2011 ob 08:12
Oprosti, Olna! Namesto “rabili” bi bilo bolj pravilno “potrebovali”.
Bin, to je podobno, kot če bi v času segregacije belec šel sedet v zadnji del avtobusa.
27.12.2011 ob 12:16
Mijau, ker sem praznično razpoložena, ti dovolim celo kakšno slovnično napako.
Da se še malo vrnem na Božič. Kak dan nazaj sem na eni od tujih postaj gledala pogovor z uglednim sociologom, na temo komercializacije Božiča. Povedal je nekaj žalostno resničnega (star je bil nekje okoli 60): “Žal mi je, da je v času mojih vnukov denarna vrednost daril že zdavnaj presegla njihovo simbolno vrednost. V mojem otroštvu smo se veselili daril zaradi daril in obdarovanja, zdaj pa se pri darilih pogleda najprej, koliko so stala.”
27.12.2011 ob 12:54
Božič je mimo! Hvaljen bodi Jezus Kristus!
28.12.2011 ob 14:13
@Bin, to je tista stara zgodba o tem kako so neki ljudje deležni zaščite in kako privilegijev. Črta med tema dvema kategorijama je popolnoma zamegljena. Pa naj gre za …. saj niti ne upam našteti. potem bi se spet lahko v neskončnost zadebatirali o čisto tretji stvari!
28.12.2011 ob 14:17
@Olna, vsaj ena dobra stvar, ki nam jo je uspelo preseči. Imam glede tega kar srečo. Vsem nam je jasno kako nam zadnje čase gre in o kakšnem strašnem obdarovanju niti razmišljamo ne več. Punce napečejo pecivo, jaz naredim klobase in poleg kakšne flaše je to glavna sestavina “darila”, ki je bolj kot darilo pač tisto, da z veseljem greš na kratek obisk in ne prideš tja čisto praznih rok.
@Mijau, amen!
28.12.2011 ob 19:15
Dare, vidiš, to je pa ena prednost velike družine v teh časih: ne moreš jih razvaditi, niti če bi hotel!
Šalo na stran, je nekaj na tem, veš. Če ni denarja za razmetavanje, postanejo drobne stvari dragocene in mladež ne raste z besnimi zahtevami po vsem mogočem, kar nam dudlajo v reklamah. Sploh pa ni boljšega od domačega peciva, že od priprav preko pečenja do vonjav po hiši in potem vsi skupaj pri mizi…zdaj bom pa rajši nehala, preden postanem sentimentalna.
28.12.2011 ob 21:00
Pa si kaj pekla olna, za ostale sentimentalneže? Nobenega duha ne zaznam iz monitorja.
(Bolje da ne!)
28.12.2011 ob 22:09
Ko je Dare napisal “amen”, sem mislil, da je konec komentiranja. Potem sem šel gledat, če je napisal novo objavo, pa je ni bilo.
Najbrž sta tako napravila tudi Olna in Bin.
Pa sem se spomnil ene zgodbice iz gasilskega življenja. So imeli vaje, pa je zadnji gasilec, ki je nataknil šprico na šlauh, zavpil “fertik!”
Nakar se je razjezil komandir: “Kaj je fertik? Drek je fertik! Fertik je, ko jaz rečem, da je fertik. Fertik!”
29.12.2011 ob 13:59
Mijau, saj sem že pravil, da sem pristaš velikega števila dolgih komentarjev
Sicer pa AMEN ne pomeni isto kot FERTIK! Pomeni nekaj kot strinjanje ali potrditev. Najbolje da malo poguglamo !!