Ja, res …literarni večer!!

2.10.2011 ob 12:11

Če sem že večkrat trdil, da je bilo kakšno doživetje, ki je bilo povezano z mojim ukvarjanjem s kulturo, s pisanjem in s tem povezanimi stvarmi, lepo in prijetno, potem lahko trdim, da sem minuli vikend doživel še nekaj posebno lepega. Predvsem pa nekaj zelo posebnega. Pa kakorkoli na stvar pogledam.
Predvsem je že sam povod, sam vzrok, ki je pripeljal do prireditve, ki smo jo speljali, zelo poseben. Rekel bi celo, da gre za totalno precendenčen primer, še nikoli viden ali slišan v teh krajih. No, naj pojasnim:

Bilo je pred slabim letom na idrijskem gradu. Tam je potekala predstava »in memoriam J.Felcu«. Sam sem prispeval majhen del scenarija pa tudi itak bi se zadeve udeležil. In res je bil nastop prekrasen, profesionalno režiran in brezhibno izveden, skratka res lepo doživetje. In ko smo po koncu debatirali pod oboki Geverkenega,je pristopila ena od že omenjenih dveh, takrat šele bodočih upokojenk in mi rekla:« Ko bom šla jaz v penzijo, bom imela tudi literarni večer!«

»ja, pa ja!« sem nekako odvrnil, s tistim prizvokom, ko nekaj niti ne zanikaš, pa je vseeno jasno, da tega ne jemlješ preveč resno. Ko me je ena od njiju pred dobrim mesecem vprašala, ali potem drži kot smo se »zmenili«, mi je kapnilo, da mislita nič drugače kot popolnoma zares.

In sem se lotil:

Scenarij sem zasnoval tako, da sem napisal štiri sklope veznega besedila. Med te sklope sem nanizal nekaj pesmi in odlomkov iz zgodb, ki so bile nekatere bolj in nekatere manj tematsko povezane z delom, z odhodom v penzijo ali pa preprosto s spomini in nostalgijo.

Večino vsega je bilo izpod moje tipkovnice, sem pa tudi povprašal nekatere moje znance za pomoč. Kot naročena, maksimalno primerna in tudi na predstavi zelo lepo sprejeta je izpadla zgodba Zofija Milene Miklavčič. Res, zadetek v piko. Hudomušno pesmico, v svojem stilu, je prispeval Mijau. Dve pesmi sem si izbral iz Binovega širokega repertoarja. Moram povedati, da so vsi trije zelo radodarno in brez najmanjših zadržkov dovolili uporabo svojih pesmi in zgodb. Vsem trem še enkrat najlepša hvala!

Ko je bil material urejen v za silo primeren sklop, mi je še največji kamen padel od srca, ko sta v sodelovanje privolili dve simpatični mladenki, obe tudi moderatorki na radiu Odmev. Nenavadno, kako lepo je slišati tekste, še posebno svoje, prebrane s takšnimi lepimi, brezhibno artikuliranimi glasovi, z občutkom in smislom za pisano besedo. Piko na i mojemu olajšanju je dodal še kolega Boris, ki je bil pripravljen in zainteresiran, da mi pomaga pri muziki, ki sva z njo parkrat prekinila recital.

Slike so, kot je pri meni in mojem trotel fotkiču običajno bolj tako, tako:

sabina

malo muzike

mal hrane

Vsekakor pa … nisem prav velikokrat doživel tako napolnjenega prizorišča, tako lepega odziva, tako dobre volje na literarni prireditvi. Zadevo smo pozneje seveda še malo nadaljevali bolj neliterarno, vendar je vsake toliko kdo prišel k mizi, čestital in poudaril, “da bi bilo treba kaj takega pa večkrat “zrihtat” ! :)

Za večino prisotnih lahko z gotovostjo trdim, da niso ravno često prisotni na literarnih večerih, prav tako pa sem prepričan, da tako pozorne in dobro razpoložene publike tudi ne vidim pogosto. In tudi prijatelj ne pride prav velikokrat po nastopu k meni in mi čestita z besedami “bravo mojster!”

Ja, res je bilo dobro.

  • Share/Bookmark
 

13 komentarjev na “Ja, res …literarni večer!!”

  1. Nejc pravi:

    Klinc, nisem vedel, če ne bi gotovo prišel. No, brez skrbi ni bil zadnji literatni večer ..

  2. bin pravi:

    Predvsem je važno, da ste se imeli lepo.
    Novopečenima stanovskima tovarišicama želim še veliko literarnih večerov.

    To, da se moja pesem bere na literarnem večeru pa mi pomeni več, kot cela gora tiskanih “poezij”.
    Hvala tebi!

  3. Olna pravi:

    Tiste reči, od katerih najmanj pričakujemo, največkrat izpadejo tako presenetljivo dobro, kot opisani dogodek. (In obratno: veliko organizacije, denarja, dogovarjanja, visoka pričakovanja – na koncu pa nekakšen malo prazen občutek, da je bilo vse skupaj samo sebi namen in nikomur ni niti kaj prida v spominu ostalo. :( )

    Takšna druženja so majhni biserčki, ki se jih ne da programirati: enostavno nastanejo, ker jim gostje in nastopajoči (najboljše, če so kar oboje :) ) dajo tisto nekaj, kar je težko opisati – doživeti in začutiti je treba!

    Lep zapis. Posebno tisti z nekaj kilometrine znamo takšne reči ceniti.

    (P.s: Sem še posebej ponosna, da so – v živo ali preko svojih literarnih prispevkov – sodelovali moji trije prioritetni virtualni moški :) :) :) : Mijau, Bin in avtor zapisa. Madonca, pa res znam izbirati!) :razz:

  4. dare dare pravi:

    @Nejc, ni mi bilo čisto jasno v kolikšni meri je bila zadeva mišljena privat, oziroma za povabljence. Pozneje se je izkazalo, da bi lahko prišel vsak, ki bi ga zanimalo. JA, kot praviš … pa drugič. lp

  5. dare dare pravi:

    Bin, prebrali smo pesmi Oblak in Delo. In ocitno sem dobro izbral. Obe stanovski kolegici pa sta itak rekli isto kot pravi[ ti. Da bo treba kdaj ponoviti. lp

  6. dare dare pravi:

    Olna, prioritetni virtualni moški ?! To bom pa štel za dosežek, res :) !!

  7. Andra pravi:

    Dare, lepo, da se lotiš samostojnih projektov, tako organizacijsko kot vsebinsko. Verjamem, da ste se imeli lepo in da si znova dokazal kakšen literat in glasbenik si. Škoda, da nisem vedela za večer.
    Fejst bodi in lep pozdrav
    Andra

  8. dare dare pravi:

    Andra, hvala za komentar. Že v prejšnjih odgovorih sem pojasnjeval, zakaj o tem nisem obveščal, čeprav bi po drugi strani lahko obvestil vse pa ne bi bilo nič narobe.
    V »samostojni« projekt sem bil kar nekako porinjen in očitno je tudi to en način. Lahko bi v majhnih skupinah (3-4) marsikje naredili kaj podobnega. Zelo dober občutek sem imel na primer tudi glede porazdelitve proza – poezija in tudi trajanje ( slaba ura) je bilo zelo, zelo tapravo. Moja muzika pa je res samo pogojno primerna za takšne prireditve. Tokrat mi je bil kolega v nepogrešljivo pomoč in dvomim, da bi bil za to, če ne bi šlo za krog znancev in prijateljev.
    V glavnem, dogajalo se je in upam, da se bo (mogoče tudi zaradi tega primera), dogajalo tudi v bodoče

  9. Jana pravi:

    Ja,bilo je točno tako, kot je Dare napisal, čudovito. Ne bi sedaj opisovala kako čudovito, ker je Dare že vse napisal, je pa že tako, da moraš vsak dogodek lep ali slab sam doživeti, da ga resnično čutiš.Lahko samo napišem, da je Dare zame, pa ne samo zame, za vse, ki ga poznamo, fenomen.Zakaj?Skrbi za čudovito družino,ki ni majhana, hodi v “čudovito”službo, skrbi za posestvo v Jagršah,igra v ansamblu, je pisec in pisatelj in še vedno ima čas za prijatelje. Ja, literarni večer mu je pa, kot bi rekli”u nulo” uspel. Najbolj zgovorno to pričata dva komentarja, prvo je bil vzklik pred koncem recitala “Saj to je boljše, kot v Cankarjevem domu !”, druga izjava pa je bila “Ko bom šla jaz u penzijo bom tudi imela literarni večer.” Imeli smo se res lepo ,sicer je res vsak od nas nekaj prispeval za to, vendar režiser je bil Dare in vsi vemo, da brez dobre režije ni dobre predstave. Hvala Dare. PS:Aja Dare,s Silvo bi rade kakšno sliko iz tvojga trotl aparata, saj veš midve sva iz pedesetineke in stvari ,ki jih imava rade ,imava najraje v rokah.Na ekranu, je le na ekranu. Ja,jaz sem tista, ki je Daretu pred nekja meseci rekla:”Ko bom šla v penzijo, bom imela literarni večer!” Še lep pozdrav vsem blogarjem in veliko sreče pri ustvarjanju.

  10. dare dare pravi:

    No, Jana, temu se pa reče lepo presenečenje. Da me tako iz prve roke nekdo tako pohvali. Pa tudi to, da se sploh oglasi kdo od “tadomačih” ! Naj ti povem, da marsikdo od mladih penzionistov izkoristi “višek” časa tudi za to, da se malo ukvarja z računalnikom, internetom itd. Hočem reči, da upam, da bom tvoj cenjeni komentar še kdaj ugledal pod svojo objavo. Lep pozdrav. Slikce pa že potujejo na tvoj email!

  11. dare dare pravi:

    No, očitno po e-mailu ne gre. Javi mi drug naslov ali pa dobiš na CD ju. lp

  12. Jana pravi:

    Dare, moj taprav e-mail :jana.avdic@gmail.com.Upam?

  13. dare dare pravi:

    Potem sem imel tapravga. Verjetno prevelika datoteka. Bomo že uredili!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !