Ne, ne, to je to!

25.09.2011 ob 21:15

Ko pogledaš nazaj v spomine in jih z vsemi njihovimi leti vred povzameš v eno besedo, se ponavadi izlušči iz vsega kakšno močno, dramatično čustvo. Človeku se takrat dvigne pritisk in poveča utrip. S stisnjenimi zobmi spremlja kalejdoskop slik, ki se mu na hitro odvrtijo pred očmi. Krivice, nemarnosti, hinavščina, podlost in strah.
»Ja, kot plačilo za strah se mi zdi!« mi je rekla neki dan bivša, zdaj upokojena kolegica in mi pred očmi mahala s štiristipetdeset evrsko penzijo.

»Šele, ko sem dobila v roke to reč, sem se zavedela, da me je bilo prej kot sem prišla do te točke v bistvu vedno samo in nič drugega kot strah! Bala sem se zamuditi, bala sem se zboleti, bala sem se reči šefu da ne morem priti v soboto, na smrt me je bilo strah, da bom naredila premalo ali pa bogvaruj, celo kišto škarta! No, zdaj pa poglej!« mi je molela s svojimi koščenimi prsti tisto reč pred nos.

Kaj neki je bilo teh mojih trideset in nekaj let, sem razmišljal. Ko sem se tako usedel na kup palet in se zamislil, sem se vedno preselil nekam drugam. Verjetno so me kdaj sodelavci opazovali in si mislili svoje. Pa nič za to!

Ja, kaj neki je bilo!’ In takrat me je prešinilo! Čakanje! Ja, vedno in povsod sem se počutil, kot da nekaj čakam. Čakal sem, da čimprej končam šolo. Medtem, ko večina govori o tem kako so uživali dijaška leta, se jaz spomnim samo tega, da sem komaj čakal, da vse skupaj mine. Kako težko sem čakal, da odslužim vojsko in pobegnem stran od tistih brkatih deročih se gnusob. Čakal sem to in čakal sem ono! Konce tedna, praznike, počitnice. Penzijo! Hop! To zadnje, na to bo treba še malo počakati.

«No, in zdaj?« sem iznenada pomislil! »Samo poglej stari moj, kako lepo vlečeš svoj voz!«
Bogve, če nisem medtem, ko sem kot Rodinov kip študiozno sedel med pavzo na robu palete, kakšne svoje misli tudi zares na glas izrekel! Zvečer bom prišel domov in danes je ravno dan, ko me bodo čisto vse moje punce pričakale doma. pozdravile me bodo in mimogrede navrgle kakšno duhovito neumnost. To bom takoj vrnil in zagotovo bomo dobre volje. Ena mi bo pomahala z dobro oceno, druga z diplomo s plesnega tekmovanja. Tudi študentki bosta danes prišli . S kolokvijem ni bilo težav. In dokler bomo mogli bomo zasedali vse možne vogale kavčev , foteljev in ostalih pritiklin v vidnem polju televizorja in govorili traparije. Jaz se bom zleknil v svoj vogel in se stisnil k…..

»Kaj pa ti čakaš, jebenti!«

Iz mojega zasanjanega obraza je skočil nekdo drug , presenečen in kot ravno zbujen iz lepih sanj. Pred sabo sem zagledal rdečeličen, pegast ksiht mojega zoprnega šefa. Sireno sem očitno že pred petimi minutami popolnoma preslišal. Takrat bi moral nehati posedati in zalavfati stroj. Ko me je zmotil , so prvi impulzi , ki so stekli po mojem živčnem sistemu narekovali naj zarobantim tudi sam. Naj ga pošljem nekam , tipa nemarnega, ki mi je podrl moj prijetni sen?!
Vendar takrat se mi je pa v glavi nekaj premaknilo. Pomislil sem, kako je ob vsem kar sem še malo prej razmišljal, ta kreatura pred mano nepomembna . Kot majhna , neznatna smet na prelepi sliki, ki se mi je zarisala v možganih.

»No, kaj hudiča čakaš??« je jezno ponovil.

Moj obraz je bil takrat že najbolj prijazen od vseh kar jih imam.S prizanesljivim dobrodušnim nasmeškom sem mu odgovoril:

»Nič več, dragi majstr…« tokrat je bil smešno presenečen on!
»Ničesar več ne čakam ! Zgleda, da je to, to!«

  • Share/Bookmark
 

9 komentarjev na “Ne, ne, to je to!”

  1. bin pravi:

    Ja, kdor čaka ga je zmeraj na*ebal.
    Naj bo tokrat on. ;)

  2. miri pravi:

    Odlično

  3. dare dare pravi:

    @Bin, sn mislil, da je pa “kdor čaka, dočaka !!” ???

    @Miri, hvala. Samo, da ni “prav dobro …starši v šolo :) ! lp

  4. mijau pravi:

    Poznate tisti rek: “Ni hraber tisti, ki ga ni strah. Hraber je tisti, ki strah premaga.”

    Prav gotovo je v sedanjem času več razlogov, da je podrejene strah, kot pa je bilo v prejšnjem času, ko sem se še jaz boril proti neumnim ukazom.

    En tak primer je bil po potresu v Skopju. Takrat smo še delali šest dni v tednu in naš partijski sekretar je na sindikalnem sestanku predlagal, da bi delali še v nedeljo in zaslužek podarili za ponesrečene. Jaz sem imel boljšo idejo: “Dajmo enodnevni zaslužek, pa nam ni treba delati v nedeljo”. A sekretar je vztrajal, da se to lepše sliši, da smo mi delali en dan več. Ne le, da režijski delavci v tistem dodatnem dnevu ne napravijo nobenega haska, tudi sicer se mi je zdelo neumno, da bo nekdo v Skopju srečen, če smo mi delali v nedeljo, pa sem to tudi povedal. Potem je dal sekretar predlog na glasovanje. Samo sekretar in eden, ki ga je bilo sekretarja strah, sta bila za delo v nedeljo. Takrat pa se je sekretar izmotal: “Sicer pa nimamo o tem pravice glasovati”, je dejal. “Naj odločijo vsi zaposleni.” Javil sem se, da bom napravil anketo po obratih: nihče ni bil za delo v nedeljo.

  5. dare dare pravi:

    Mijau, a vsak teden šest dni? Ja, saj potem pa res niste mogli delat solidarnostnih sobot. Samo nedelja je ostala.

    A je bla kakšna posledica na tvoj ugovor ??

  6. mijau pravi:

    Dare, če si mislil, da sem bil pohvaljen? Ne nisem bil. Pa neposredno tudi nisem nadrajsal. Pa v partijo me niso povabili, čeprav nisem hodil v cerkev.

    Pa nekaj mesecev pozneje sem bil v drugi službi. Bolje plačani.

  7. Olna pravi:

    Dare, odlično, sedi. :)

    Prima zapis. Skoraj več je tistega med vrsticami, kot napisanega, take imam najrajši.

    Mijau, tvoja epizoda s Skopljem me je spomnila na še eno iz tistega časa. Moj poznejši direktor je pripovedoval, da je šel nekaj tednov po potresu v Skoplje. Pred neko družinsko hišo je opazil kupe ruševin, stanovalci pa so hodili okoli njih. Ko je začudeno vprašal, zakaj jih vsaj toliko ne odstranijo, da bodo lažje vstopali v hišo, je glava družine očitajoče odgovoril: “Zakaj pa, saj prihajajo brigade iz cele Juge!” (Vsaka podobnost s poznejšimi YU-dogajanji je zgolj slučajna).

  8. dare dare pravi:

    @Olna, že sedim, hvala :) ! lp

  9. dare.likar@siol.net » Blog Archive » Scenarij pravi:

    [...] TO JE TO (Dare L.) [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !