dare.likar@siol.net

Moje omizje

11.08.2011 · 55 komentarjev

Svojega plemenitega omizja že dolgo časa nisem omenil. To bi si lahko celo malo očital. Lahko bi preprosto priznal, da ga glede tega pošteno biksam. Po drugi strani pa je to zame nekaj kar pač ne opisujem in hvalim vsak dan posebej in vedno kadar se le da. Tako kot pač ne govorimo vsak dan o zraku okoli sebe ali o vodi, ki teče iz naših pip. Pa verjetno ni treba govoriti kako pomembni zadevi sta to.

Kakopak se mi zdi veliko pomembneje, da svoje družbe fizično ne zanemarim. Glede tega sem pa zelo dosleden. Dobro kakšen dan že, teden morda …. Potem pa je tega zadosti. Mislim, ne se zezat. Treba je sesti v škodo in se zapeljati v tisti smeri, kjer sedijo deci. Željni da razdajo nekaj svoje modrosti in seveda enako željni mojih odzivov in idej.

Tega se držim skoraj malo preveč striktno. Celo tako zelo, da imam zaradi tega včasih zametke čisto prave slabe vesti. Še posebno takrat, ko rogovilim na blogu in bentim zaradi nizkih plač, delovnih odnosov, gospodarskih težav in ostalih socialnih tematik, potem pa me čez pol ure lahko v vsem sijaju ugledate na verandi prfarske oštarije kjer srkam svoj alkofrei pir in se v brk smejim vsem nepravičnim svinjarijam tega sveta. Še najmanj pa dajem vtis, da mi na tem taistem svetu kaj manjka.

Kar vidim koga, ki se namrdne:« Poiskal bi si popoldne kakšno pošteno sivoekonomsko delo pa mu ne bi bilo treba jamrat!«

V svoj zagovor pa moram kljub vsemu povedati nekaj stvari. Prva je ta, da se z vsemi močmi potrudim, da bi si tisto urico na nek način zaslužil. Te dni na primer s tem ni bilo težav. Pokosil in potem še obrnil sem tako senožet, da se jedva vidi z ene na drugo stran, poleg tega pa še pripeljal z ranča dva kubika drv. No, včasih pa stvar ni tako lahka. Včasih me že sam šiht dovolj zdela, da po kosilu od Dareta ne ostane nič drugega, kot uničena, vodoravna, na kavču smrčeča reč.

In ko kadaver čez pol ure na pol oživi in zlije vase šalco kofeta, ni primeren za kakšne velike projekte. Ne za načrtovanje ne za izvedbo. Niti za nazaj se ni sposoben spomniti veliko stvari. Zlahka na primer pozabi, da je bil v družbi že včeraj in da je imel namen, da nekaj dni ne bi odhajal tja. Ko kofein in dnevna svetloba zložita za silo dovolj nevronov v red, da se vzpostavijo prve jasne misli pa Felicia že drvi nizvodno proti moji Fari. Tako vidite je to.

Če se proti temu stanju pa le pretirano borim, potem so tukaj simptomi. O tem se ne bi rad šalil, ker so vsi po vrsti iz sfere resnih in težkih psihičnih patologij. Ena od njih je strah pred izoliranostjo. Tako na hitro nisem našel strokovnega izraza. Vsekakor pa človeka pri tej stvari začenjajo razjedati strahovi, da nikoli več ne bo deležen aktualnih športno političnih analiz.
Druga stvar je iz skupine depresij. O tem ne bi znal veliko povedati. Ponavadi človek tone v temno malodušje in to se ponavlja do takšne skrajnosti, da mu že kar domači začnejo deliti nasvete kot:«Stari a ne bi ti šel malo ven!«
Ostalih simptomov nisem znal razvrstiti. Takšni so na primer stiskanje zob, pekoč občutek v grlu ali pa na primer zelo vehementno pogovarjanje samega s sabo. To slednje me zelo moti posebno v težjem stadiju. Pa če bi se tega pogovarjanja še nekako navadil, ne morem prenesti, da takrat govorim skoraj stoprocentno same traparije,

Tako je to z mojim omizjem. Pa slaba vest gor ali dol. Zdravje je pa tudi nekaj vredno. In ko pogledam te tipe, prave, nevirtualne, takšne z imeni in obrazi, se pogosto vprašam nekaj stvari. Kako so lahko opredeljeni, kako imajo lahko svoje mnenje, kako imajo lahko glede muzike, športa in hrane vsak svoj okus ….

…Pa se ne skregamo. Mislim, nikoli in nikdar!???

  • Share/Bookmark

Kategorije: omizje



55 odzivov ↓

  • miri // 11.08.2011 21:23

    Bognedaj,da bi imeli enak okus.Pa tudi zmanjkalo bi,naprimer,ženkic.

  • daredare // 11.08.2011 22:10

    Ja, Miri, vse bi šlo narobe :) !

  • olna // 12.08.2011 00:11

    Dare, tudi ta domača zdravila čuvaj! :D

  • daredare // 12.08.2011 16:11

    O, Olna, lepo te je spet “videti” :)

    Ja, bom čuval. Ko zenicu oka svog :) lp

  • ZMAJER // 12.08.2011 16:49

    Dare…Ja pride cajt, ka murma jet tut u beznca pa pamet, sevide če je ni preveč u glažih. Duobar se je usist u kejšn preglidn kut, žult svuj kazarc, paslušet npa glidat ksihte – take al pa take… Če čepiš sam dama, se ti luohk še pamet skisa. Al te pa ži žinska nažiene na zrak, ka ji preveč nargama…. al pa začne nergat, zakva neč na nardiš, al pa dilaš kej de ji ni prau…. Nuja sej tak al pa tak zmiri ni prau….

  • mijau // 13.08.2011 10:37

    No, pa en vic za tvoje omizje:

    Žena v prepiru zabrusi možu:
    - Neumna sem bila, ko sem se s tabo poročila. Pa ji mož odvrne:
    - Vem, ampak sem bil takrat tako zaljubljen, da tega nisem opazil.

  • štulič // 13.08.2011 11:14

    Nuca vsake tolko mal’ posedettt. J’z sem še dons k raketa :-P pa moramo v hribe…
    (jutr’ lubi, no!? :cry: )

    http://youtu.be/4Z9hbf-IRig

  • daredare // 13.08.2011 11:17

    @Zmajer, ja, pride kdaj tak cajt :) !!

  • daredare // 13.08.2011 11:21

    @Mijau, zelo primeren. Vici o ženskah so vedno in! Prejšnji dan je bil na vrsti tisti ko je dec v petek rekel babi: “Draga, pomislil sem, da bi preživela lep, romantičen, umirjen vikend!”

    Ženski se nariše na obrazu vzhičen in presenečen nasmešek. “Joj, kako si se tega lepo spomnil!”

    “Dobro!” pravi na to mož “potem se vidiva v ponedeljek!”

  • daredare // 13.08.2011 11:29

    @Štulič, lepa. Res dobra. Lepo vreme vam želim :) !

  • nevenkanevenka // 13.08.2011 14:41

    Evo, jaz sem pa ravno s Šmarne gore. Tudi jaz premorem vsaj dve skupini ljudi, ki so ravno tako nanešeni z vseh vetrov in je kramljanje z njimi vedno prijetno.
    Zadnja leta sem se sicer bolj doma držala, sedaj pa včasih le zaidem vsaj na kak piknik.
    Veliko samote ni dobro, čeprav je meni še kar ljuba.
    Pri sebi opažam, da se v mislih še vedno pogovarjam kar z mojim bivšim, rada sem imela najine klepetke…potem me pa pri srcu stisne in je res bolje, da grem med ljudi, da mi preusmerijo misli in mi jih malce razmečejo naokoli…Tale teden bom malo lenarila, drugače mi služba vzame po deset ur na dan in je imam zato vsake tolko čisto vrh glave…delala bom, kar mi je všeč…in morda povabim kakšno druščino na dom, pa kaj skuhamo, pa bo veselo…

  • daredare // 13.08.2011 15:01

    Ja, zelo različni smo glede tega. Jaz s samoto ne morem prav dolgo shajati. Kar je potrebujem, jo zvrhano dovolj dobim pri delu npr. v gozdu ali pri kakšnem svojem kratkem planinskem pohodu. Potem pa je tega dovolj.

    Popolnoma na glavo obrnjena je na primer zgodba pri jagrškem pastirju :) ! O njem bi moral kdaj kaj več napisati. Človek se v na primer najhujši zimi (pa tudi sicer med letom) preprosto zabubi in ne vidi žive duše lahko tudi nekaj mesecev. Sicer se z njegovim načinom zaradi marsičesa ne morem strinjati, vendar so to po večini njegove stvari. Pred časom sem ga kdaj tudi obiskal, Včasih se je zdelo, da je vesel človeka in je govoril kot dež, vendar je po petih desetih minutah zelo jasno pokazal, da toliko človeške družbe pa že moti njegov način življenja. Čisto sposoben se je tudi sredi tvojega stavka obrniti za devetdeset stopinj in oditi v tisto svojo na pol podrto bajto. Bog varuj, da se poskusiš z njim karkoli dogovoriti za vnaprej. Že najmanjša malenkost, ki bi jo moral spraviti v spomin mu je odveč in moti njegovo ravnovesje in po kakšnem takem poskusu se te tip izogiba zelo dolgo časa.

    No in ravno tako, kot se mi to puščavniško življenje tega sicer inteligentnega (tudi šolanega!!) človeka, ki je že pred tridesetimi leti zapustil civilizacijo in tudi družino z majhnimi otroki (domači ga sicer kdaj obiščejo) in si poiskal dovolj odročno in težko dostopno zapuščeno kmetijo, kjer zganja svoje kmetijstvo, zdi nepojmljivo pa po drugi strani sam mogoče kdaj pretiravam v nasprotni smeri in ne znam najti veselja v miru in mogoče kdaj v samoti.

    O ubijajočem tempu in o tem kako stvari bežijo mimo nas in koliko vsega zamujamo, znamo zelo pogosto jamrati. veliko manj pa smo pripravljeni oziroma sposobni kaj storiti v smeri, ki bi taisti tempo malo požlajfala.

  • nevenkanevenka // 13.08.2011 15:26

    Hja, ravno danes sem se peljala skozi nek kraj pod Šmarno goro in videla košček sveta, ki se mi je zdel zelo lep in ravno prav stran od ostalih hiš, a ne tako zelo stran od civilizacije…prav posmislila sem, kako bi lepo bilo ravno tam preživeti zadnja leta…v sožitju z naravo, daleč od prometa, a ne tako zelo daleč…niti nisem tako rada v Ljubljani…čeprav imam ljubko hiško, a vidiš….ni dovolj samote, čeprav mir pravzaprav je.

  • nevenkanevenka // 13.08.2011 15:29

    Tudi to sem že pomislila, da bi šla kam bolj daleč, tako kot tale tvoj možakar…Če bi bila moški, bi verjetno šla. Si kdaj izvedel zakaj se je tako odločil?
    Jaz zase točno vem zakaj si tega želim.

  • daredare // 13.08.2011 15:45

    Zelo verjetno je, da se je na tak način rešil mamil! Če je res, potem je to seveda zagotovo pzitivno saj je za rešitev takšnih težav pač vsak način dober.
    Domnevam pa, da je že po karakterju nekako asocialen človek. Sicer to ne gre čisto dobro sklupaj s tem, da je bil kljub vsemu poročen in ima dve hčerki. Po vsej računici je odšel od doma, ko sta bili deklici še zelo majhni (pod pet let).
    O detajlih pa se v Jagrščah (Vasica, kjer občasno malo kmetujem ..) ne govori. Pastir ja tam gor že trideset let in tako pač je. Malo se ljudje včasih zmrdujejo nad njegovim načinom življenja, ki je šolski primer linije najmanjšega odpora. Človek ne poskrbi za nič več, kot je minimum za preživetje. Od tistih svojih krav dobi nekaj mleka in mogoče naredi kakšno kilo skute, da preživi. Poleti mu na starih drevesih okoli bajte dozori malo sadja in včasih mogoče dovolj blizu bajte zraste kakšna goba. Živina se mora po večini znajti sama. (paša skoraj celo leto)
    Seveda vsled vsega možakar s svojimi štiridesetimi kilami tudi res nima veliko energije, vendar bi vseeno, ko bi ga opazoval nekaj časamarsikdo ugotovil, da “se temu pa res ne ljubi živeti!”

  • nevenkanevenka // 13.08.2011 15:51

    Ja, ampak kar živi. Bi bilo pa zanimivo pogledati v misli takega človeka…Samota ima več misli od družbe.
    Mamila so huda reč. A toliko samote, bi že davno moralo pozdraviti ranjenega duha. Hudo je, če si sam sebi tisto, pred čemer bežiš.

  • daredare // 13.08.2011 15:56

    No, preden odrinem :) :
    Domnevam, da ima človek nekje okoli 60 let in da nima urejenih niti osnovnih stvari (seveda ugibam), kot je zdravstveno zavarovanje, predvsem pa nima nobene pokojninske dobe in da je to zdaj edini način, da eksistira, ne da bi bil komu v breme. Poleg tega, da verjetno niti pomisli ne, da bi kdaj prostovoljno odšel s hribov in živel v mestu.
    Misli je v takšnem svetu pa zagotovo res obilo. Vendar je zelo malo verjetno, da kdaj tisti svet zapustijo, a ne !? lp

  • olna // 14.08.2011 10:32

    Ja, takšnih, ki se “odcepijo” in živijo sami zase (ali pa še zase ne, nekako za nikogar) je vedno bilo in jih najbrž vedno bo. Kdo bi jim videl v dušo? Se jim je kaj zgodilo, kar jih je nepopravljivo premaknilo? So že na svet prinesli s seboj nekaj, kar je enkrat prevagalo in so se osamili? Da ne morejo prenašati človeške družbe, kot nas večina ne more prenašati (trajne) samote.

    Zame je kdaj pa kdaj odklop od običajnega “prometa” absolutno nujen. Nekakšna regeneracija, bi rekla. (Včasih celo resetiranje, hehe). Načeloma pa ga ni čez človeško bližino, kozarček pogovora, sproščen smeh. :D :D :D

  • nevenkanevenka // 14.08.2011 10:54

    Ja, Olna človek mora uravnotežiti zrenje vase in v druge in humor je zdravilo za vse prepade vmes.
    Absolutno se strinjam.

  • mijau // 14.08.2011 11:27

    Mnogo je razlogov za razočaranje, ki te lahko privede do tako rigoroznih odločitev. Pa vendar ne mislim, da so vsi ti sklepi narejeni premišljeno. Morda so storjeni “v afektu”, pozneje pa ta stil življenja preraste v navado. Težje je pričakovati, da bi se jim zgodil kakšen ponovni šok, ki bi jih vrnil med ljudi. So pa tudi taki, ki si najdejo družbo – toda družbo njim podobnih.
    Saj jih ni tako težko razumeti. V svetu, ki čisla samo zmagovalce, je poražencev vse več.

  • nevenkanevenka // 14.08.2011 11:51

    Saj, a eni mislijo, da morajo premagovati svet.
    Nekateri morajo premagovati samo sebe…

  • mijau // 14.08.2011 12:41

    Kako lahko človek svoje navade spremeni, bom opisal iz lastnega primera. Pred leti sem hodil vsako nedeljo v hotel, kjer smo se zbirali, na igranje šaha. Kmalu se je izkazalo, da sva najbolj “kompatibilna” bila z nekim mojim soimenjakom. Ker je včasih kateri od naju prišel prej, je našel že drugega partnerja, zato sva se pričela dogovarjati za uro prihoda. Nazadnje sva se sporazumela, da sva se pričela sestajati v drugi gostilni, blizu njegovega stanovanja. Tako je bilo vse do njegove smrti. Sedaj ne hodim več šahirat.
    Drugi primer. Kot član likovne sekcije našega upokojenskega društva sem se udeleževal skupinskih razstav v naši domovini, pa celo na Madžarskem. Potem sem našel izziv v obdelovanju korenin in štorov in letos nisem naslikal niti ene slike. Bolj se navdušujem nad tridimenzionalnostjo. Nekaj bi me moralo ponovno “suniti”, da bi se spravil zopet slikat.

  • Olna // 14.08.2011 18:26

    Dare, če sem prav razumela, si odrinil na zaslužene počitnice. Užiiiiivaj. Bo spet kaj fotk?

    (Pa še nekaj off topic: ko sem danes prebrala tvoj prvi komentar pri Dajani, sem pomislila točno to, ker si sam napisal v drugem:”…sicer se malo čudim sam sebi, da sem se lotil komentirati takšen zapis, vendar …”

    Si mi kar polepšal dan, ko sem ugotovila, da ti berem misli. :)

    Sicer pa ni nič narobe s tem, da pokomentiraš kaj “takšnega” – s tem samo dokazuješ, kako si vsestranski!) :razz:

  • daredare // 14.08.2011 19:58

    @Olna, nič počitnic :( . Odrinil sem samo na en žur, kjer sva s kolegom brenkala nekemu možakarju, ki je ta žur zrihtal za svojega Abrahama.

    Če pa bereš misli, pa tudi ni kar tako. Ti pa svetujem, da se s tem ne začneš ukvarjati preveč zares. Kvečjemu kot postranski hobi :) !

    Bogve zakaj tako razmišljam ??!? ;)

    @Mijau, ja res, nekatere navade in veselja se v življenju izpojejo, se jih naveličamo oziroma se navdušimo nad kakšno tretjo zanimivo zadevo. Včasih se kakšna sprememba zgodi počasi in skoraj neopazno.
    Bolj drastične spremembe pa so pri meni redke. Že po karakterju sem bolj zapečkar, ki nima rad sprememb. Da pa bi vse skupaj postavil na glavo, kot prej opisan primerek? Če prav pomislim, je treba za kaj takega tudi veliko odločnosti in poguma. Kdo ve?!

  • ~ nagajivka ~ // 16.08.2011 20:44

    Prebrala. Delim mnenje z avtorjem zapisa. Polhn kufr vsega (zbogom in hvala za vse ribe) lahko marsikoga povabi v samoto (kar pa ni enako osamljenost).
    Zato čim manj ae kregat. Raje v sožitju bivat. Škoda časa in energije. In res, ni ga čez pristen stik z ljubljenim človekom, ki ti je najbližje. Ali prijatelji. Pravimi. V reali.

    ~~~

    No, ne delam ravno reklame za kronično pijančevanje po kafanah, ampak evo eno počitniško-izštekano še z moje strani … in roko na srce – tale pjevač S.A.R.S-a ima odličen vokal! Ga (v)štekam. ;)

    ~~~

    Dare, Miri, Zmajer, Olna,
    Štulič, Mijau, Nevenka,
    druš’na …
    za omizjem zbrana – lušna.
    Blues-balada, ko zabrenka
    s strun kitare
    (pjeva žolna?)
    pa bo cela oštarija
    še v samoti vzdušja polna.

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=qh_90zZmNcw

    ~~~

    :cool:

  • daredare // 16.08.2011 21:00

    Ja, hvala nagajivka. Za link, za modrosti in seveda za pesmico. Lep pozdrav!

  • ~ nagajivka ~ // 16.08.2011 21:07

    Popravek: Zato čim manj SE kregat. Ah, te tipke. Mi nagajajo. Pa tipi tudi.;) Slednji se ravnokar pritožujejo, češ, ja kaj pa tale Sevdah bejbi?? Pravijo, da ona premore še boljšega! Ja, ja, o vokalu je še vedno govora. Saj vem. Nehite se kregat banda dopustniška!! Prec-takoj predstavim še eno njeno akustično.

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=t7YihoyyXGk&feature=player_embedded

    ~~~

  • ~ nagajivka ~ // 16.08.2011 21:22

    Dare, pozdrav tudi tebi, sori, prejle še ni bil tvoj komentar na zaslonu viden, jaz pa sem vmes že naslednjega oddala. Upam, da tebi una rakijska skladbica ni tako zelo pognala krvi po žilah kot telim mojim dopustniškim kompanjonom, ki jih moram zdajle (preko tvojega bloga) nununujnonono takkkojoj pomirimiriti – (au, nehite me rukat žurerji prepirljivski!) še s temle komadom. :mrgreen:

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=yx1fiU2vgN0

    ~~~

    Vesel večer tebi in vsem! :D

  • mijau // 17.08.2011 07:30

    Nagajivka, pa đe’s ti bona?

  • daredare // 17.08.2011 11:35

    Tek sad vidim … neki naš svijet :) !

  • ~ nagajivka ~ // 17.08.2011 14:45

    @ – #29:

    Ciao, Mijau. Đe? Malo tu malo tam, mešano na žaru. Čez poletje del familije šest tednov ob morju (pri sorodnici), pa spet malo skupaj na domačem terenu, v minulih dneh z možičkom v Bohinju (pri moji mamči), sinoči razlog za žurko, z mislimi vsepovsod in nikjer, danes znova doma. Nič posebnega in hkrati veliko zanimivega. Med drugim sem postala “mačja mati”. Zdaj pa evo mene pokraj tebe. Z dokaznim materialom.

    Dare, dovoli, da Mijauu predstavim našo malo mijaukico – Amy, ki sem jo posvojila. Prihaja iz najlepšega predela tega sveta, in ja – to je tam, kjer si je, po pripovedovanju domačinov, menda sam Boh “parcelo” zase rezerviral. Iz Bohinja, torej:

    ~~~

    http://imageshack.us/photo/my-images/542/dsc02916.jpg/

    ~~~

  • ~ nagajivka ~ // 17.08.2011 14:54

    (slovenska ljudska – spisana po spominu, najbrž rahlo prirejena)

    Lisička je prav zvita zver
    na štoru íma svoj kvartir,
    pa z repkom miglja,
    pa s kremplji kremplja,
    pa ‘praša, če j’ lovec doma.

    Oj, lovec pa na skal’ sedi,
    nabito puško v rok’ drži.
    Pa čaka na njo,
    da ustrelu jo bo,
    če le prikazala se bo.

    Lisička pa, je zvita bla,
    skoz’ drugo lukno ven je ušla,
    se lovcu smeji,
    mu fige moli:
    »le čaki se lovec me ti!«

    ;D

    ~~~

    Čistokrvna Gorenjka – Amy: ;)

    http://imageshack.us/photo/my-images/827/dsc03085o.jpg/

    ~~~

  • ~ nagajivka ~ // 17.08.2011 15:01

    No in tako se je dvomesečna Amy pridružila naši 12-letni “The Godmother” – gangsterski Mumy (v ozadju levo), kjer zdaj že zvedavo raziskuje domač vrt.

    ~~~

    http://imageshack.us/photo/my-images/508/dsc03152tg.jpg/

    ~~~

  • ~ nagajivka ~ // 17.08.2011 15:04

    Menda najraje preganja žvižgače.
    In glej, res je ptičnica nekam prazna …

    ~~~

    http://imageshack.us/photo/my-images/12/dsc03099ol.jpg/

    ~~~

  • ~ nagajivka ~ // 17.08.2011 15:08

    (mislim nadležno-perjadnega čivkanja prazna)

    Na deblu octopusa pa brusi krempeljce …

    ~~~

    http://imageshack.us/photo/my-images/856/dsc03170e.jpg/

    ~~~

  • ~ nagajivka ~ // 17.08.2011 15:09

    Sicer je zna bit pa nepojmljivo romantična …

    ~~~

    http://imageshack.us/photo/my-images/13/dsc03185f.jpg/

    ~~~

  • ~ nagajivka ~ // 17.08.2011 15:15

    Ups, popravek #36: Sicer zna bit pa nepojmljivo romantična …

    Ja, občuduje vrtnice. Tako majhna, pa že ve, da je čar v trajnicah …;)

    ~~~

    http://imageshack.us/photo/my-images/69/dsc03177j.jpg/

    ~~~

  • ~ nagajivka ~ // 17.08.2011 15:18

    No, tole je pa še en mladiček (ni v sorodu ne z Mumy, ne z Amy), ki se bo naši mačji družini v kratkem pridružil-a. Ampak zdaj je še malo premicen-a. Še duda pri mamici.

    Jejj, pa tak fleten plišast puhek je. Komičakam. :D

    ~~~

    http://imageshack.us/photo/my-images/215/dsc03056h.jpg/

    ~~~

  • miri // 17.08.2011 15:23

    A sem zašel na drug blog?

  • ~ nagajivka ~ // 17.08.2011 15:34

    Kako pa kaj ti, Mijau? Kaj je novega na vašem koncu? F Ptuju pa nisem bila že od zime. Kako Ivanka? Balinata? Sploh še kaj pesniš? Raje slikaš? 3D tehnika, pravš, ti je všeč? Bo tole fredi?

    http://www.youtube.com/watch?v=eMbvpNIUuuE&feature=related

    A sem že povedala, da imam rada živalce? Vse po vrsti? No, skoraj vse. Še posebej pa seveda take, ki so po naravi svobodne, neukročene in bohnedej »suženjsko« zdresirane.

    Miri #39 – ne se jezit za tole lokomotivo od mojih komentarjev na Daretovem blogu (on je vsega hudga vajen) Naj te poMirim. Imaš pa srečo. Zdajle moram namreč it sfiniširat kosilo.

    Lep in sonca poln dan vsem ljudem dobre volje – pri Daretovem omizju.

    Ciao.

  • miri // 17.08.2011 15:44

    @ nagajivka
    Zakaj imam srečo? Ker sem jaz že pojedel?

  • ~ nagajivka ~ // 17.08.2011 20:39

    Miri, tudi zato, ja …:) sicer pa, ker bi zlahka še naslednjih dvanajst mačjih “vagončkov” naložila.:)

    ~~~

    No, to pesmico pa zdaj namenjam sinočnjim žlahtnim žurerjem – moji žlahti (v zahvalo za mačjo posvojenko), ki imajo svoje korenine v Bohinjskem kotu. Pa še zate Miri naj bo – malo za spremembo – tale lepa slovenska. Medtem, ko si ti verjetno že povečerjal, pa grem jaz brž na vrt solato in paradajze nabrat, dokler se še kaj vidi. Šibam.

    Prijeten večer vsem.

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=ixQpoZLMisE&feature=related

    ~~~

  • miri // 17.08.2011 20:55

    @nagajivka
    Pesem kot ,da bi me poznala.Hvala ti

  • mijau // 17.08.2011 21:36

    Ste videli, taka je Nagajivka. Najprej je nikjer ni, potem pa pride kot cunami.

    A da se ti pohvalim. Na tradicionalnem turnirju v počastitev občinskega praznika Ptuja je bila naša upokojenska ekipa prva.

    Po tej za dnji pa mi je prišel na misel refren: “vidi, šta mi je uradila od pjesme, mama…”

  • Olna // 18.08.2011 00:39

    Turnirju v čem, Mijau? :shock:

  • mijau // 18.08.2011 07:11

    Pardon. Pozabil sem napisati, da v balinanju, ker sem se odzval ravno na vprašanje Nagajivke, če z Ivanko balinava.

  • Olna // 18.08.2011 14:08

    Aha. Čestitam! :)

  • daredare // 18.08.2011 22:52

    @Mijau, a si bližauc al tolkač??!

  • daredare // 18.08.2011 22:53

    @Nagajivka, hvala za serijo nagajivih komentarjev. Jih bom še malo predelal, potem pa še kaj pokomentiral. :)

  • daredare // 18.08.2011 22:55

    Sicer pa, dragi obiskovalci Daretovgabloga, se opravičujem, ker sem nekoliko zanemaril dogajanje tukaj. Pridejo pač kdaj vmes kakšni bolj pestri dnevi in človek ne najde časa. Na primer avgustovska polna luna in Dare gre sekat gabre v Jagršče. Ali pa kaj drugega!
    Je pa tudi z druge strani, se pravi z bralske, ta poletni čas manj aktiven tako, da je po svoje bolje šparati energijo in navdihe za pisano jesen, a ne!? Ma se hecam :) ! Se vidmo! lp

  • mijau // 19.08.2011 06:53

    Dare, samo bližauc, tako kot vsi z našega konca. Ko pridemo na državno prvenstvo upokojencev, smo za zahodnjake “kanonenfuter”. Vsakega punta se veselimo.

  • Olna // 19.08.2011 11:03

    Dare, v imenu abonentov Daretovgabloga ti odobrim toliko zamenarjanja bloga, kot ti paše oziroma kolikor rabiš časa za druge potrebne ali nepotrebne aktivnosti.

    Kot vidiš, se mi trudimo tvoj blog gor držat, če se pojavi še Nagajivka, imaš pa sploh komentarjev na zalogo (za primer, da bi izbruhnilo strašno pomanjkanje tovrstne duševne hrane zaradi kakšne višje sile – potresa, povodnji, norih krav, volitev…in kar je še takšnih katastrof).

  • ~ nagajivka ~ // 19.08.2011 12:14

    @Miri #43: me veseli. Ja, v tej izvedbi je tudi meni pisana na kožo (oz. pod kožo).

    ~~~

    Mijau, tudi jaz tebi in Ivanki čestitam za uspeh na balinarskem turnirju. Bravo Ptujčani!

    @44: cunami? Mijau, ne klič hudiča.
    Ko sem se še trudila nekaj poetizirat, sem pod psevdonimom pepelka, na portalu http://www.pesem.si/ – kjer je kar nekaj pravih, res dobrih pesnic in pesnikov, med drugim,
    zložila tudi tole:

    http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/32399/vsaka_druga_pravljica

    ~~~

    Zraven prilagam še eno. Fajn naglas daj in bodi pozoren na vibracije basov v ozadju:

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=oOT2-OTebx0&feature=player_embedded

    ~~~

  • ~ nagajivka ~ // 19.08.2011 12:18

    Pa še tale sound – oz. video, se mi zdi, na nek način paše zraven:

    ~~~

    http://www.youtube.com/watch?v=rYEDA3JcQqw

    ~~~

  • ~ nagajivka ~ // 19.08.2011 12:22

    @Dare #49: ja, tudi pri meni je, kot vidiš, polna luna delovala … upam, da se ne jeziš, ker sem nekaj utrinkov žurke iz reale prenesla še v virtualo. Na tvoj blog. Vse je enkrat prvič. In malo odštekane zabave menda ne more škodit. Je bilo pa hecno. Smeha do solz!:) No, vsaj zame in za mojo živahno razposajeno druščino, ki danes (končno!!!) zaključuje z … no, ja … še dopustnim dopustovanjem.;)

    ~~~

    @Olna #52: ne vleci me za jezik … lahko kaj preveč bleknem in bo drama. Boh namreč naravnost obožuje tragedije.

    p.s.: še dobr, da imamo Bohinje raje komedije … ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !