STANDARD (takvin nekoč in danes!)

15.05.2011 ob 14:01

Govoriti o standardu ljudi danes in pred desetletji je slejkoprej zelo težko. Posebno, če zares želimo biti realni in ne podlegamo nostalgičnim vplivom selektivnega spomina. Treba pa je kar takoj priznati, da imajo, ali pa imamo, kakor želite, ljudje glede tega pogosto nekoliko izkrivljene predstave. Kakopak bom navedel nekakšen primer.

Dec, zdaj šestdesetleten delavec, ki cvika, da ga bo kakšna reforma zajebala še za leto ali dve, je pred tridesetimi leti kot nekvalificiran delavec, politično in moralno neoporečen kot je bil, imel srečo da je njegovo podjetje raslo in imelo dobiček, sam pa je v neformalni prijateljsko žlahtni situaciji prilezel do mesta nekakšnega delovodje.

Imel je družino, tri otroke in ženo zaposleno v istem podjetju. Baba je tiste skoraj zanemarljive račune s svojo plačo zlahka pokrivala. Stanarina za občinsko ali sindikalno stanovanje, nekaj za štrom, otroci pa iz šol niso nosili položnic. Dec je skrbel za svojo rjasto kripo in vsake toliko poskrbel za to, da je prebelil stanovanje ali kupil kakšno omaro. Nikoli, ampak res nikoli pa mu ni predstavljalo težave dati za rundo v oštariji ali na gasilski veselici. In oštarij je bilo v tistih časih veliko. In bile so polne pijanih dedcev. Pogosto že ob deveti uri zjutraj. Z veselicami pa tudi ni bilo bistveno drugače.

In takrat dedci niso nič pojamrali. Če si komu samo omenil, da je zanj verjetno v teh časih kar težko, je vzrojil, potegnil iz ritnega žepa zajeten takvin in takoj naročil rundo. »Kadarkoli lahko kupim rundo za celo oštarijo in še tebe zraven!« je zarenčal v neprevidneža!

Desetletje kasneje se je zadeva začela nekoliko spreminjati. Decu se je nekoliko zamajala nedotakljivost v firmi, pojavljati so se začeli prvi znanilci prihodnje tranzicije. Podjetja in vsa ostala družbena lastnina je začela kazati prve znake polzenja iz naših proletarskih rok. Prihajal je kapitalizem, ki so ljudje od njega pričakovali samo in nič drugega kot blišč, korektne odnose in blagostanje. In čeprav je decu pomembnost v firmi malo padla, je v zaupanju v svoje sposobnosti zagrabil za nekatere možnosti novega časa. Staro železooksidno zastavo je zamenjal z rabljenim peugeotom, odprl je popoldansko obrt in vse popoldneve zidaril do trde noči.

V fabrikah so z zidov sneli oglasne deske, ki so nanje vsakega petnajstega nalepili spisek plač od direktorja do čistilke. Tam je glavni direktor imel do trikrat večjo plačo od delavca, včasih pa ga je na spisku tudi prehitel kakšen orodjar, ki je nabral veliko nadur . V oštariji deca ni bilo več pogosto videti. Če pa že, pa ni več paradiral s svojim takvinom in je na vprašanje »kako gre« le še nekaj zamrmral.

Še dobro desetletje kasneje, dec čaka na penzijo. V podjetju samo še najstarejši kolegi vedo za neke druge čase, posebno tistih ko je bil neka veličina, se ne spomni skoraj nihče več.
Vse okoli njega je njegova last. Po nekem hecnem zakonu je kupil stanovanje, avto pa je tudi skoraj nov. Stanovanje mu ogrevajo, stopnice čistijo, z okolico upravljajo. Karkoli potrebuje lahko v nekaj sekundah naroči po mobilniku. V stanovanju ima sodobno računalniško in avdio video opremo.

V družbi ga ni več videti. Vsaka debata okoli današnjega stanja je eno samo jamranje. Dec skoraj ne zmore več plačevati osnovnih stvari. Z računi ga stiskajo za vrat. O standardu je bolje, da niti ne razmišlja. Ne zavedajoč se, da je njegovo imetje stokratnik tistega pred tridesetimi leti, bo zagotovo samo zmajeval s svojo osivelo glavo. Vse njegovo življenje je v njegovem takvinu zgoščeno na treh ali štirih plastičnih karticah in zagotovo ni pametno spraševati o tem. Deležni boste samo začudenih ali pa celo zaničevalnih pogledov. O plačah, o tem da bi javno razstavili plačilne liste, niti v nočnih morah dec ne pomisli. O standardu pa nič! Kaj naj modrujemo o nečem, kar je tako nelogično, popolnoma na glavo postavljena reč iz nekih naših davnih predstav. Ja, na to danes nanese le redkokdaj kakšna beseda. Ponavadi na enega od dveh dni v letu, ko se dec še sreča za šankom s kakšnim od nekdanjih prijateljev.

»Ej takrat smo imel. Smo plačal, smo kupil …. Pa še sral smo ga potem lahko cel mes’c!«

  • Share/Bookmark
 

14 komentarjev na “STANDARD (takvin nekoč in danes!)”

  1. Didl pravi:

    Saj vem, da ni res…, ma se mi zdi, da časa imam pa manj kot pred leti :)

  2. dare dare pravi:

    Večini ljudi se zdi, da imajo vsega manj. In če razmišljaš na takšen način kot ta moj dec … saj imajo kar prav. Vse kar smo si nabrali … kot, da smo si želeli napačne stvari !!

  3. miri pravi:

    Zgleda,da je bilo v vsaki rajnki državi nekaj stvari dobrih,da se jih preprosti ljudje radi spominjajo.

  4. Dare pravi:

    @Miri, ja vsekakor. Sem pa še bolj kot o tem razmišljal ,kako si ljudje nekatere stvari narobe predstavljamo in smo potem, kakopak, nekoliko razočarani. lp

  5. bin pravi:

    “Tanajbel” so ga na*ebali oštirji. Kot bele miši so danes redki tisti, ki plačajo rundo za vse. :roll:
    Jah no, nekaterim se pa standard tudi v takvinu še drži. Ampak “tisti” niso nikoli imeli navade vsem naročiti.

  6. Maj pravi:

    @Bin, kje vidiš, da so ga naj-ebali gostinci?

    Gostilna/lokal se še kljub krizi ni zaprl noben.

    Dobiček imajo pa še precej večji kot včasih, ko so prodajali pijačo skoraj po nabavni ceni-sedaj pa imajo vsaj 100% provizijo….

    Danes je glavni problem predvsem to, da imajo nekateri res ogromno bogastvo in se potem vsi ostali počutimo reveže-včasih pa tudi direktor ni imel bistveno več in so zato ljudje lažje živeli, ker so se počutili bolj enake/enakopravne…

  7. ime pravi:

    Ja, zdi se mi tudi to res, da se danes vecina ne zaveda, da imajo potrebe malo preko svojih zmoznosti. Vsak ima skoraj prevelik, predrag in cim bolj nov avto, vsak dan v BTC po stacunah, hladilnik mora biti zmeraj nabasan do amena in seveda so tu se drugi obvezni stroski, krediti, itd. Naenkrat zmanjkuje in potem se ti zgodi, da se, ali zgubis sluzbo ali ti zmanjsajo placo in standarda ne mores vec vzdrzevati. Seveda je to neko povprecje, veliko je takih, ki si res ne privoscijo veliko in komaj shajajo. Ampak nimam takih v mislih. Vcasih je dobro biti tudi malo realen in ne prelakomen, ceprav je to morda tezko ob vseh silnih reklamah in drugih “okuzenih”, ki nas k takemu pocetju napeljujejo.

    Da je bilo vcasih lepse? Lazje mogoce, lepse pa kakor se vzame. Ni bilo toliko moznosti in narod je bil kolektivno si podoben. Se pa spomnim rednih sopingov v Italiji in Avstiji in zametki tega danes so ze bili.

    Definitivno mi ni noben sistem vsec, ampak v komunizem tudi ne bi nazaj – blazno sovrazim sisteme, ki ti omejujejo svobodo govora, gibanja, tiska..pa ceprav je bil nas socializem se kar znosen. Ampak vseeno, vendno sem ga sovrazil ravno zaradi takih “malenkosti” Sem dovolj star, da se se spomnim, kako sem placeval depozit za izhod iz drave, par-nepar takanja bencina, pomanjkanje praska, kave in drugih zahodnih znamk priboljskov. Ampak tudi npr rednega oblacenja in potovanj v tujini, celo zeivljenje. Pa smo imeli zelo povprecen standard.

    Danes je vsega polno, prevec, vendar je najvecji problem v BEBAVOSTI ljudi, ki se samo se povecuje, povecuje se revscina in nezadovoljstvo, droga, kriminal…skratka same slabe stvari. baje alternative ni in pika. Tudi takega komunisticnega kapitalima s Kitajske ne bi, hvala lepa. Ali pa takega ultra kapizalizma iz ZDA ne. Dajte mi delo, svobodo in pogoje za cloveka dostojno zivljenje. Izobrazevanje, moznost potovanj pa som seveda nujni za clovekov razvoj. Kam gremo?

  8. Dare pravi:

    @Bin, Jaz ne vem preveč natančno kakšne dobičke so imeli oštirji takrat in kakšne imajo danes, vsekakor pa je zelo očitno in drastično drugače, kar se tiče prometa, posebno med tednom ali pa v bistvu kadarkoli. Da ne govorimo o pivskih navadah. Ljudi je veliko veliko manj v lokalih in tudi tisti veliko veliko manj pijejo. Očitno imajo oštirji res večje marže, kot namiguje naslednji komentator.

    @Maj, problem, ki ga omenjaš seveda res obstaja, vendar ne na tako enostaven način. Poznamo tudi zelo uspešne podjetnike, kot na primer Akrapovič ali Boskarol. O njihovi bogatiji zlepa ne slišiš slabe besede. Pri nas so problematični novodobni čez noč nastali kapitalistični magnati, ki za svojo poslovno uspešnostjo puščajo pogorišča in socialne katastrofe.

  9. Dare pravi:

    @Ime, četudi kakšen moj sestavek diši po nostalgiji, si lahko prepričan, da nisem jugo (ali kakšen drug ) nostalgik. Rešitev za bedo, kot se razširja okoli nas, vidim v podobno preprostih stvareh, kot jih omenjaš ti v komentarju. Svoje upanje si dovolim imenovati “pametni kapitalizem”, kar pa je očitno enako iluzorno kot ostale, tudi nostalgične opcije.

  10. Reno pravi:

    Danes smo le še vukojebina. Velik del prebivalstva pod pokroviteljstvom Karitasa in R. Križa! Kaj takega takrat ni bilo niti za pomisliti! Človek je bil nekaj vreden in imeli smo človeški socializem. In ne takšen kot to non stop laja Janša! Ta kreten!
    Zdaj smo pa le še okradena in poteptana vukojebina! In ne deluje niti 10% toliko kot je delovala Juga! Veliko slabše je večini! Tistim, ki smejo krasti seveda ne!

  11. bin pravi:

    @Maj
    Bin je bolj aprilska generacija, ;) zato bo znalo držati tvoje.?? Bolj kot o dobičkih sem pisal o vzdušju v oštarijah – kafičih. Kar je Dare tudi razumel.

    Sicer pa se standarda tudi danes drži ista smola kot v bivši jugi. Načeloma imamo segedin, le da eni otepajo zelje, drugi se mastijo … :(

  12. Dare pravi:

    @Reno, tvoji jezi najraje ne bi nič dodajal. Resda se vedno otepam nostalgije, posebno tiste z “jugo” predznakom, ampak ne morem reči, da nimaš po večini prav. Stisnili so nas prašiči pokvarjeni . .. in mi smo jim to dovolili…. jebelimuboga :( !!!!

    @Bin, načeloma potemtakem kljub vsemu nismo lačni :) !

  13. LEBAN pravi:

    Veliko , preveč jih je že lačnih ! Nekateri so zmanjšali povprečje , ker so se odločili za štrik okrog vratu namesto životarjena . Ostali še bomo okradeni . Okradle nas bodo OBČINE s konverzijo na naše nepremičnine , ker ne bomo zmogli plačati davkov na nepremičnine ! Skratka recepti so znani kako uničiti narod in ga okrasti ! Še posebno bebce , ki poveličujejo in zaupajo BARABAM , ki nas vsaka štiri leta NATEGNEJO , tako levi kot densni in ONI , ki so enkrat levi , drugič desni , da NE BO POMOTE !

  14. Dare pravi:

    @Leban, upam, da bomo slovenci svojo jezo in obup uspeli začeti kazati na kakšen bolj znosen način, kot pa s tem, da bi se obešali.

    Glede kraje pa se strinjam. Tako kot zdaj zgleda, še posebno glede nepremičnin, bo to zares masoven pojav. Pri mizernih plačah, penzijah, bodo bajte šle v maloro ziher. Z njimi bomo poplačali socialne transferje, osebne bufe in domove za ostarele. Pa bo!

    Lep pozdravb in čimveč taprave jeze ti želim! Dare

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !