Blog sucks!

10.04.2011

Ko sem prvič v življenju nekaj napisal z namenom, da bi to pokazal ljudem, tega nisem storil z neko samozavestjo. Šlo je za članek za Platntaf in mišljeno je bilo, da bo tisto reč bralo zelo omejeno število prijateljev in znancev. Omenjeni prijatelji so bili navdušeni in prepričan sem bil, da je to največ kar sem lahko dosegel in tudi največ kar bi si lahko želel. In zdaj se sprašujem, ali mogoče tudi ni bilo res največ. Kdo bi namreč meril kaj je pri takšnem ukvarjanju s pisanjem več in kaj manj vredno ?

Pozneje sem v svoji literaturi, ki je sam še vedno pogosto ne upam tako imenovati, naredil še nekaj korakov. Vsakega z veliko spodbudo podobno mislečih ljudi, ki se ukvarjajo s podobnimi rečmi. Tako sem si z njihovo spodbudo upal kje objaviti kakšno zgodbo, se vključiti v literarno društvo, imeti nastope in na koncu izdati knjigo. Vsak, ampak res vsak od teh korakov pa mi je spet vsakič dajal občutek, da je to preprosto to. Kaj več bi bilo pa res tumač. Pa ne želim zdaj dramatizirati zadeve in terjati od komentatorjev, da negirajo moje ugotovitve. Preprosto iz te moje dejavnosti ne delam velike reči.

Uživam po nekaj letih odkar sem s tem začel, da me nekateri ljudje zares drugače gledajo. Da se aktivno vključujem v kulturno dogajanje in da sem v svojem delovnem in vsakdanjem okolju pogosto začutil nek prijeten, zelo naklonjen odnos do tega.

Vse skupaj pa je uokvirjalo nekaj, kar me je zadnje čase nekoliko spodbudilo k razmišljanju o smiselnosti rednega pisanja in predvsem pisanja za vsako ceno. Gre seveda za blogarijo. To je sicer v osnovi še vedno nekaj, kar imam rad in kar mi je nudilo v zadnjih letih veliko lepega. Vendar pa je na žalost to vpeto v nek izkrivljen, nerealen svet, kjer te lahko doleti marsikaj. Lahko si žrtev tega, da slabo oceniš situacijo, lahko si žrtev zakulisnih iger neznanih ljudi ali pa je celo kakšen od tebi ljubih v virtualnem svetu nekdo drug, ki ti v svoji alter podobi na vse načine poskuša greniti življenje.

Jaz se zaenkrat še nisem počutil žrtev, sem pa priča zelo negativnemu dogajanju. Na siolu, kjer sem najbolj od začetka in najbolj doma, vse skupaj zgleda samo še kot ena majhna klapa, ki kljub nekaterim dobrim avtorjem samo še ubija že tako bledo dogajanje. Na MMC ju pa je situacija še veliko bolj kompleksna. Skrajnežem se je zaradi njihove transparentne podobe še nekako lahko izogniti, veliko težje pa je ostati imun in neprizadet zaradi skupine, ki jih jaz kličem »brezimeni«. To pa zato, ker je eden od osnov njihovega delovanja ta, da nihče, ki ni njihov somišljenik, če se le da, ne ve kdo ali kaj so! Svojo identiteto in podobo spreminjajo čimbolj pogosto in delujejo proti svojim nasprotnikom družno in usklajeno.

Pa mene osebno do zdaj tudi to še ni prizadelo. Celo nasprotno. Loteva se me že nekakšno malodušje, zakaj hudiča mene nihče ne napade. Tako sem se zadnje čase poskusil malo vtakniti v njihove debatne krožke. In doživel sem vsaj nekaj od njihovega repertoarja. Pa, spet poudarjam , to ni problem. Želel sem potuhtati kako te stvari pri virtualni gverili deluje. Kako ti ljudje razmišljajo in predvsem kaj je njihov osnovni problem. Kaj je tisti prvinski, primarni greh, ki ga je nekdo storil in se zanj nikoli in nikdar ne bo uspel spovedati. Nikamor nisem prišel. Obstajajo samo obtožbe, podatki o obtožbah, dokazi za obtožbe in še sto drugih stvari. Prvinski greh pa kot da je shranjen v neki skrinji in obstaja samo kot sveti gral skrit v legendi.

Najslabše kar lahko v tej situaciji storiš, je to da koga kaj vprašaš. Takrat ti povedo, da se sprenevedaš, da si podrepnik, nenačelnež in brezhrbtenična gnida.

Pa, vem da se ponavljam, tudi to mi še ni predstavljalo težave. To razmišljanje je sprožilo nekaj drugega. Ena od omenjenih, prijetno agresivnih in smešno načelnih kreatur mi je ponudila lepo dilemo.

Ali si s tem bloganjem ne delam več škode kot koristi.

  • Share/Bookmark

3 odgovorov v “Blog sucks!”

  1. daredare pravi:

    Običajno me spravlja v smeh kakšen “avtor” ki komentira sam sebe, tokrat pa bom sam naredil tako. Skoraj vedno objavljam hkrati na siolovem blogu in na MMC-ju. Čeprav tokrat objava nekoliko bolj zadeva tisto dogajanje na RTV ju, sem vseeno storil enako. Upam, da to ne bo preveč moteče za stalne obiskovalce. LP

  2. miri pravi:

    Po domače.Pošlji jih v k…in piši naprej za svoje srce in seveda za nas.

  3. daredare pravi:

    @Miri, poslano :) !!

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !