GRAPARJI

7.03.2011

Komaj dober teden je od tega, kar sem iskreno in po pravici hvalil aktivnosti mladih in malo manj mladih članov turističnega društva iz Idrijskih Krnic. Takšna skupnost mi v teh časih in pri tem pomanjkanju pristnih in dobrovoljnih stikov med ljudmi pač seže v srce. Je pa takšna skupnost in solidarnost med ljudmi v večini primerov mogoča samo še na vasi. Tam ljudje tu in tam pa le še potuhtajo, da sta sloga in prijateljstvo prvini, ki lahko prineseta ljudem zgolj in samo veselje in korist.

Zato pa je podobna skupina ljudi v mestu še za eno številko bolj očitna posebnost. In če imamo v mislih Idrijo, vam bi vsak, ki bi ga vprašali, če obstaja tukaj kakšna takšna druščina, zagotovo izstrelil iz prve: »Graparji!«
Ni ravno slučaj, da grapárje, kot sami sebi pravijo, omenjam ravno zdaj v pustnem času. Kot svoj naslov namreč omenjene gospe in gospodje navajajo kulturno-pustno društvo. Njihov karneval je že nekaj let bistvo in center vsega pustnega dogajanja. Še posebno v letih, ko takšne vesele reči usihajo in izgubljajo svoj naboj, je zelo pozitivno, da ljudje zmorejo peljati voz naprej. V Idriji pa že precej let velja, kadarkoli je govora o pustu: » Ja, kar so še Grapárji, potem pa dolgo časa nič!«

Sam karneval je duhovita in kvalitetno opremeljena predstava, ki obdela aktualne politične in gospodarske nerodnosti, tako lokalnega kot tudi bolj velikega pomena. Same maske so brez izjeme okusno in kvalitetno narejene, da ne govorimo o ostali tehnični opremi, ki menda prikuje graparske majstre v njihove garaže za zelo veliko število strokovno zahtevni delovnih ur. Izpod njihovih rok prihajajo razna vozila, ladje, pred leti so izdelali limuzino zvarjeno iz dveh jugecov, ki se jo je dalo peljati in šofirati v obe strani.

Takšne aktivnosti kakopak zahtevajo nekaj zelo zagnanih ljudi, vendar pa je še veliko bolj impresivno to, kako se čisto cel becirk vključi v zadevo. Od otrok do starejših prebivalcev tiste grape, ki vanjo prideš skozi Riže na poti proti Hlevišam in kot vsi podobni idrijski konci, ki se spenjajo po bregovih sprva ne dajejo vtisa, da tam živi ravno veliko število ljudi potem pa se hitro izkaže, da hiš le ni tako malo. Prebivalcev pa očitno tudi ne.

Pustovanje pa, kljub svoji nedvomni pomembnosti, ni edini opravek pustno – kulturnega društva. Še ena zelo pomembna zadeva je njihova sankaška proga na Talerju, to je le malo više nad Grapo. Ne spoznam se na takšne stvari, vendar mislim da zadeva ni kar tako nekaj. Tam vsako let poteka tudi tekma, seveda le če je na Talerju kaj snega. Letos je s slednjim bolj križ.

Zagotovo bom pozabil omeniti še kaj pomembnega, vendar po drugi strani naštevanje niti ni moj namen. Predvsem sem hotel opisati svoj občutek, da ti ljudje stalno dajejo vtis, da so skupaj, da vedo kaj je sosedska pomoč in , hvala bogu, tudi to kaj je zabava.

V Idriji nisem posebno avtohton, čeprav sem gor prišel iz zelo bližnjega kraja. Dolgo časa se nisem privadil na nič v sami Idriji. Na vsak kofe sem se cijazil nizvodno proti Fari. Potem pa sem se počasi nekoliko udomačil v bifeju 3×3. To je majhen lokal, kar menda pove že njegovo ime, pa tudi nekakšen štab graparskih aktivistov. V soboto sem imel srečo in veselje, že drugo leto zapored, da sem pomagal graparjem in gospodinji v lokalu spraviti pod streho pustno soboto. Prispeval sem nekaj več kot štiriurno neprekinjeno špilanje kitare. V takšnem feelingu, kot ga ti ljudje tam naredijo ni bilo to niti tako težko, kot se mogoče komu sliši. Dobro, malo bolijo prsti in glas je počen do amena ….. ampak, prmejduš, blo je pa fajn.

Ja, Graparji so zgodba zase. Upam, da se bo kdo od njih oglasil na ta zapis in kaj dodal. Ne bi pa upal staviti na to. To so ljudje, ki se družijo, ki se dobijo in ki niso prijatelji na fejsbukih, blogih in podobni ropotiji, ampak prijatelji tako …. Kot se za ..gre!

  • Share/Bookmark

11 odgovorov v “GRAPARJI”

  1. daredare pravi:

    Sliko sem sunil na strani Graparskega društva. Brez vprašat. :(

  2. miri pravi:

    Močnega vodjo morajo imeti,kajti nekdo mora “gurati” voz.Pohvalno

  3. Didl pravi:

    Dej mi še kešn dan, pol pa napišem :)

  4. mohor pravi:

    Ja imaš prav, ti Graparji so res zakon. Kar stoži se mi, ko se spomnim našega društva Grča v najboljših časih. Zdaj nam je ostalo pa samo še naše Omizje, kar pa tudi ni kar tako, samo zasedba ni več tako obsežna.

  5. dare pravi:

    @Miri, tako mislim tudi sam !

    @Mohor, ej dobra stara vremena :)

  6. dare pravi:

    @Didl, vzemi časa kolikor si ga želiš in potem napiši :) !

  7. Didl pravi:

    Pišuka. Si mi dal tuhtat.

    Ja; gonilno silo rabiš, pa lahko marsikatero okolje pripraviš do marsikatere akcije. Potem se mora pa to še nekako med ljudi ‘usest’, sicer je rok trajanja kratek. Če je voz prazen, ga je brez veze gurat :) . V Grapi imamo glede tega kar srečo. Ljudi z idejami je precej, tistih za izvedbo pa tudi vedno vsaj nekaj na zalogi. V pustnem društvu smo prigurali celo tako daleč, da centralne gonilne sile trenutno sploh ni. Se pa vsaka skupina sama zase zelo dobro šteka in spravi skupaj točko ‘kot se zagre’. Vse skupaj še malo začinimo… in serviramo :) .

    Predvsem pa se je pri vseh teh zadevah treba imeti fajn. Sicer crknejo.

  8. dare pravi:

    Nič ne bom dodal. Zadnjo misel pa jemljem v razmislek. Bi rekel potemtakem, da se je tudi fajn treba znat imet. lp

  9. Didl pravi:

    Aja. Dušan zna pa slikat :) : http://dusan.cloovis.si/galerija.php?kat=231

  10. daredare pravi:

    No, slik in to dobrih je zdaj pa res kar nekaj!

  11. dare.likar@siol.net » Blog Archive » TRIKRATTRI pravi:

    [...] redko konfliktna, zato pa večkrat kar malo komična. Mogoče najpomembnejši za dogajanje pa so Graparji. O njih sem pisal v zvezi z njihovim pustnim društvom. Je pa treba povedati, da nikakor ne [...]

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !