Brez veze!

22.02.2011

Nekaj mi je postalo popolnoma jasno. Če že, mislim, če že moram nekam spraviti stvari, ki se naberejo pod mojim pokrovom, potem sem definitivno človek za pisanje. Mislim, niti slučajno nisem rojen za to, da bi znal s svojim govorjenjem, z retoriko, s premišljenimi besedami na licu mesta reševati stvari. Pa četudi se mi zdi, da stopim skozi kakšna vrata domnevno pripravljen, oborožen z argumenti in nekako gotovo vase in prepričan, da se mi ne more kaj prida zgoditi.

Potem pa se vedno, ni bil hudič, nekaj zgodi. Če nič drugega, potem me že takoj s taprve, preseneti reakcija. Zagotovo je čisto drugačna, kot bi po mojem pripadala konkretni situaciji. Zgolj za primer … namesto hudega deca, ki bi skočil pokonci ob mojih negativnih besedah, je tam človek, ki se brani s pokroviteljskim razumevanjem in dobrodušnim pritrjevanjem. Mu materna! Potem, ko me to vrže iz vtirjene smeri, se začne še za stopnjo bolj človekoljubno zatrjevanje mojega sogovornika, ki bi v bistvu moral biti moj borbeni nasprotnik, da bi mi pri vseh mojih problemih pomagal, a kaj ko vse to poteka na večih nivojih. Kaj ko nima pooblastil, da bi popravil tiste številke in da bi mi omogočil tisto, kar želim in kar mi kakopak, pripada.

Situacija v tej fazi definitivno postane bedna. In za razliko od stavkov, ki jih kdaj pa kdaj zapišem, se ne da nič preverjati, brisati in popravljati. Nič. Ne morem za vsak slučaj preleteti teksta in s prstom slediti vsaki besedi, kot to lahko počnem, kadar svoje misli zapisujem. In za nameček se ravno takrat praviloma zamaja moja artikulacija in se hkrati s tlakom dvigne tudi frekvenca. V stavke se vrine beseda ali dve iz srbskega slovarja in moja dvomljiva ugotovitev, da me ne more ravno vsak imeti za loleka mimogrede dobi potrditev v kakšnem vsaj rahlem udarcu po tisti sakramenski mizi. Mejdun!

Ja, nekaj je jasno. Tukaj danes ne bomo rešili ničesar. Na tak način smo slabši od nesklepčne disciplinske komisije upokojenskega pevskega zbora. Nič ne moremo storiti. Že izhodišče se nam je čisto ponesrečilo. Čisto smo zgrešili kaj je res pomembno. Nikakor ni pomembno kaj se da storiti glede mojih oziroma naših težav, ki se nagovorjeni in napadeni čisto strinjata, da jih imamo. Veliko bolj je pomembno kako obdržati stanje kakršno je in takšnim levonogim jutranim jeznežem nekako dopovedati, da smo iznenada vsi, razen seveda krivca za stanje, v nekakšnem začaranem krogu krize, krivic in brezizhodnosti.

Ja res, če me kaj mori, moram to čimvečkrat zapisati. Včasih bo to sicer prebralo čisto malo ljudi. Včasih bodo še tisti zamahnili z roko in se spraševali, kaj hudiča je Daretu danes. Včasih se že po dveh dneh ne bo več nikjer poznalo, da sem zapisal te reči.

Pa vendar …. Vseeno bo to tam. Tavžentkrat bolj učinkovito in smiselno, kot če poskušaš kaj rešiti s prepirom s šefom v fabriki. Tisto je pa res ….. a ste poskusili kdaj zabiti glisto v zemljo, ste že videli lesen štedilnik, ste kdaj gledali fusbal v družbi upokojenih šivilj …. Mislim, res brez veze!

  • Share/Bookmark

10 odgovorov v “Brez veze!”

  1. alabolt pravi:

    S šefom kregal???

  2. daredare pravi:

    Ja no, se zgodi :) !!

  3. miri pravi:

    Asociacija na tisto o glisti…ah…ne bi.

  4. dare pravi:

    @Miri, saj se mi kar zdi kaj hočeš reči … :) …mislm, da ne moreš zobne paste nazaj v tubo spravt ?!? :) lp

  5. bin pravi:

    No ja Dare, če je zapisano boš čez čas vsaj sam vedel, kaj si takrat izrazil.

    Se zgodi, da ti po nekaj letih od “dogodka” ljudje pripovedujejo kako si “takrat” trdil nekaj, kar ti v življenju ni padlo na pamet. Pravzaprav ti je bilo od nekdaj prav to najbolj “brez veze”. A njih je več, ti pa nimaš posnetka, stenograma, …
    Piši Dare, piši! :)

  6. dare pravi:

    Ja, bin , poznam. Pisal pa upam da bom. Mislim, v bistvu upam, da se bom počutil tako, da bom to lahko počel :) lp

  7. mijau pravi:

    No, če je že brez veze, ali smem tukaj napisati, da se glista da zabiti v zemljo.

    To je Janezek delal. Pa je prišel mimo njegov dedek (nono, da bo Bin razumel), pa ker je že slabo videl, se je razjezil:
    - “Ma kdo ti je dovolil, da žeblje uničuješ?!”
    - “Kakšne žeblje, dedi? To so gliste.”
    - “A zdaj me boš pa še zafrkaval?”, je dedek dvignil glas.
    - “Pa res, dedi. Poglej, dvignem glisto, jo s tem sprejem poškropim, in ko je trda, jo v zemljo zabijem.”
    - “Čakaj no malo”, je dedeku šinilo v glavo. “A bi ti meni posodil malo ta sprej?”
    - “Kaj mi daš?”, je bil Janezek posloven (ko bo velik, bo postal politik ali mafijski boss).
    - “Kolo dobiš”, mu je dedek obljubil in dobil sprej.

    Ko je naslednji dan Janezek prišel iz šole, je najprej pogledal, če je kolo doma. Razočaran je ugotovil, da kolesa ni. Vsa kar je videl, je bil nekakšen moped, sicer nov, a bogve čigav.
    - “Dedi, a kolesa ne bom dobil?”, je staremu očital.
    - “Veš kaj, babica je še nekaj zraven dala, pa sva ti moped kupila”.

    Vem, vic je star, a saj tu tudi nisi Kajn.

  8. Olna pravi:

    Mijau, mlajši ta vic najbrž prvič berejo. Starejši s(m)o ga pa že pozabili in nam je tudi nov. :)

    Dare, a veš, nič novega nisi pogruntal: pisanje obstaja kot terapija, so čisto ta pravi dohtarji pogruntali. Sicer samo psihiatri, ki pravijo, napišite, kar vas teži, s tem se razbremenite, zmanjšate jezo, si date duška…Ti povem, da pomaga! In ker je vedno več reči, ki nas obremenjujejo, jezijo, skrbijo…si vsaj duška lahko damo. Ni veliko, pa je vsaj nekaj. Saj itak postajamo vedno bolj skromni! :( :)

  9. dare pravi:

    @Mijau, a veš, da sem prejšnji dan točno vedel, da je bilo bekaj s tistimi glistami. Pa se nisem mogel spomniti na vic, ki si nam osvežil spomin nanj :) ! Dober!

    @Olna, ja, terapija. Čisto mogoče. Če napizdim tistega loleka, to ni bogvekakšna terapija. Po eni strani točno vem, da je kaj takega treba vsake toliko storiti. Zase in za svoj dober glas, po drugi strani pa sem namesto onega tipa jaz cel šiht in še kakšen naslednji dan zraven čisto znerviran. :)

  10. noahnoah pravi:

    Vidiš, vsaka stvar je za nekaj dobra :lol: jaz sem se ob tvoji objavi in komentarjih na njo od srca nasmejal :lol:

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !