Nasprotno od tistega, ko vsake toliko pojamram, da ni več vaških veselic , razposajenih druženj in kar je še podobnih »nizkotnih« dogodkov, pa lahko, vsaj zase, za kulturno dogajanje z veseljem povem, da ga je več kot pred časom in da se mi zdi tudi kvaliteta teh prireditev vse višja. Tako sem bil sinoči prisoten v dvorani glasbene šole v idrijskem gradu na prireditvi z naslovom »In memoriam Jože Felc«, ki jo je organiziralo idrijsko literarno društvo RIS ob kulturnem prazniku. Poleg same organizacije (čestitke gospe predsednici Andreji) smo člani prispevali tudi nekaj tekstov. (A.Balantič, A.Jereb. R.Terpin ….Dare . …) , ki so bili poleg drugega gradiva iz Felcovih knjig, pripovedi literarnih in zdravniških kolegov in iz njegove korespondence tudi del scenarija.

Predstava je bila izvedena na res visokem nivoju. To pomeni, profesionalno režiserko, dobre glasbenike in prave igralce oziroma radijske delavce, ki so tekste brali res tako kot je treba. Ko sem zaslišal svoje črke zveneti tako lepo … ja nič….kar srce mi je zaigralo.

Spodaj bom prilepil tekst, ki sem ga prispeval. »Zadolžen« sem bil da izvem nekaj o mladih letih velikega sokrajana. V ta namen sem tudi obiskal dva, tri ljudi. Na koncu sem iz njihovih pripovedi izluščil le nekaj malenkosti in stvar zapisal bolj na splošno in po občutku. V dveh delih so avtorji proslave lepo vključili večino iz spisa.

Tudi za Jožeta Felca so bili tisti spomini najlepši. Spomini na najbolj brezskrbna leta, na skrivalnice v grapi tam pod cerkvijo, na pustolovščine med vrbami in topoli ob Idrijci. In na Faro, na tisto malo vasico, na tistih nekaj stisnjenih bajt in na ljudi, ki so se vsi poznali med seboj. Fara, ki je zanjo enkrat pozneje rekel » da je bila takrat še lepa vas.«

»Ja, Jožko je bil pa fajn« je bil prvi spomin na njegove otroške dni. Vedno je vedel cel kup šaljivih zgodb. Včasih smo ga spraševali od kod mu vse domislice. Saj smo ja vsi brali knjige in poslušali ljudi okoli sebe. Pa se je samo smejal in spet obrnil vse na hec.

Včasih smo peš morali v šolo, v Idrijo. Na gimnazijo, se je reklo takrat. Štiri razrede »prFar« potem pa nižja gimnazija. Kdaj nas prepoln avtobus ni pobral, kdaj smo se kar sami odločili za pohod ,nekateri pa tudi niso imeli denarja in so hodili peš. Pa ni bilo niti malo težko. Če se drugega nismo spomnili, smo spotoma pa zapeli. Jožko je najraje imel tisto :«Živel je mož…imel je psa …. Enkrat, dvakrat, malo po svoje in že se je nam prikazala Prejnuta.

Verjetno je bila tista grapa kriva, da je imel tako bujno domišljijo. Seveda, tam sta jih tuhtala s prijateljem Milanom. Stalno sta tičala skupaj. Kogej in Felc, Felc in Kogej …. Kot, da sploh ne bi obstajala vsak posebej. In tam pod cerkvijo … grapa je bila na prvi pogled tako bolj zanikrn becirk, komaj par hiš. Na prvi pogled. Dokler ni človek začel šteti vrat, dokler ni opazil vseh tistih lukenj, nadstreškov, prizidkov in skrivališč. Pravi poligon za razgrete fantovske glave, ki so raziskovale in tuhtale in tako preživljale svoje otroške dni, vsakega posebej, dokler ni vsakič nekje tam zgoraj aveMarija oznanila večer.

Ni čudno, da sta s prijateljem vedela stvari o junakih, vojnah in tajnih društvih. Vedela sta tudi, da policaju ne smeš povedati pravega imena. Tako se je Kogej enkrat, ko je oba ustavil žandar, bliskovito predstavil: »Jože Felc« Jožetu ni preostalo drugega, kot da je rekel, da mu je ime Milan. Nekoliko nespretno zavajanje oblasti ampak, kdo bi se spomnil tako hitro primernega imena.

Tako so tekla leta, za sabo puščala brezskrbnost in sanjarjenje, Šolar, kdaj pa kdaj športnik, včasih glasbenik, kmalu tudi že tenkočutna umetniška duša, je Jože vse pogosteje zapuščal tisto lepo Faro in odhajal velikim ciljem naproti.

Ja, lepi spomini. Lepi zato, ker smo bili skupaj. Lepi, ker smo tiste poti prehodili peš, včasih objeti in s pesmijo na ustih, ker nismo dovolili, da kaj gre neopaženo mimo nas. In tam z nami je bil tudi Jožko. Pošten prijatelj, vedno nasmejan, vedno zanimiv …. Ja, Jožko je bil pa fajn!

  • Share/Bookmark

3 odgovorov v “In memoriam …Jožko je bil pa fajn !”

  1. mijau pravi:

    Ko bo Dare čez kakih trideset ali več let umrl, bi bil počaščen, če bi me kdo prosil, da kaj napišem o njem. Tudi jaz bi zaključil: Dare Likar je bil pa fajn.

  2. bin pravi:

    Pustil je sled ta “fajn dec”. :)
    Vse čestitke RIS-ovcem za aktivnost.

  3. daredare pravi:

    @Mijau, zelo prijazno od tebe :) :)

    @Bin, res je in hvala! lp

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !