SOLIDARNOST

15.11.2010 ob 12:12

Odkar sem prisoten na tem zmešanem internetu, sem se med drugim tudi naučil nekaj stvari. To zlahka priznam. Mislim, v nasprotju z nekaterimi, ki so prišli in ostajajo samo zato, da modrujejo in učijo druge, odzivov ali ugovorov pa očitno niti slišijo ne. Domnevam sicer, da že pred tem nisem bil ravno kakšna podla zahrbtna žuau ampak o nekaterih zadevah niti nisem toliko razmišljal in sem si velik del mnenja ustvaril prav v naših debatah. Upam, da to ni nekaj zelo slabega. To namreč, da se kdaj pa kdaj pustim tudi prepričati, če ugotovim da ima sogovornik dobre argumente.

Ta uvod sicer komaj sestavim z nadaljevanjem na kolikortoliko smiseln način. Povedati namreč želim, da vidim zelo velik problem, verjetno enega največjih, ki ga imamo, ravno v tem, da v resnici o drugih ljudeh ne vemo ničesar. Vidim ga predvsem v tem, da ne znamo videti težav drugih ljudi. In to se nam dogaja ravno v času, ko bi tako zelo potrebovali nekaj enotnosti in solidarnosti.

Lahko bi pojasnil svoje razmišljanje kar s podatki iz prve roke. S tem na primer kako zgleda plačilni dan in potem tisto moje računanje in zmajevanje z glavo, ko plačujem položnice na spletni banki in mi tisti moji delovni dnevi drug za drugim padajo v neko črno luknjo. Nekaj ur kasneje pri kofetu v fabrki nekdo pojamra, da je za 17 colske zimske gume dal dvesto evrov. Pokimam kar se da razumevajoče in čimbolj nedramatično pripomnem, da sem dal za račune več kot 150% neto plače. Tudi jaz sem deležen za silo razumevajočih pogledov. Vem pa, tu ni dileme, še nekaj. Ko gremo pet minut kasneje vsak na svoj konec, da se nekje za mano dogajajo pripombe, ki moje težave delajo manjše ali pa celo nikakršne.
Pa neprofitno stanovanje, pa otroci so dobili sobo v domu, pa tamala ima malico zastonj, pa invalidnino dobi pa ……….. Da neprofitno stanovanje pomeni komaj nekaj cenejšo stanarino, da so študentske sobe v domu komaj nekaj cenejše, da tako veliko stanovanje dobiš le zato, ker imaš veliko družino, ki se tudi prehranjuje, oblači in ki porabi eno zobno pasto na dva dni …. so stvari, ki ne pridejo skozi.

In točno to se dogaja širom po naši domovinici. Težave ima vsak samo sam. Nekje se uprejo kmetje in postavijo svoje traktorje na pot, ker ne morejo več preživeti s takšnimi cenami pridelkov. Kaj se zgodi. Namesto, da bi se vsi razveselili, da imamo med nami tudi upornike, ljudi z jajci in vsem ostalim, dopustimo politiki, da nas v roku nekaj ur obrne proti njim. Na televiziji objavijo par kmetovalcev, ki imajo po pet traktorjev in dva nova golfa in nihče njihovih protestov ne jemlje več resno. Enako se godi šoferjem, enako tudi pisarniškim delavcem ali pa mladini, ki vrže par kamnov v Pahorjevo šipo. V trenutku se cela Slovenija zgraža nad njimi. Kako si politika ob tem zadovoljno mane roke, ni smiselno razpravljati.
In vse to se nam dogaja ravno v trenutku, ko bi morali skočiti iz svojih kavčev, sleči pižame, si natakniti plašče in klobuke in se pridružiti jeznim ljudem v stiski. V stiski, ki je ne le podobna ampak do kosti ista, kot je naša.

Velikokrat preberem na teh straneh pa tudi drugje, da smo ovce, hlapci, da si ne upamo. Jaz pa mislim, da nas še bolj muči nekaj drugega. Ne vidimo, ne slišimo in ne čutimo. Samo za malo solidarnosti gre, za občutek jeze, žalosti in sočutja tudi takrat, ko se grdobije in nesreče dogajajo (navidezno) čisto nekim drugim ljudem.

  • Share/Bookmark
 

18 komentarjev na “SOLIDARNOST”

  1. Simona Rebolj pravi:

    “Nekje se uprejo kmetje in postavijo svoje traktorje na pot, ker ne morejo več preživeti s takšnimi cenami pridelkov. Kaj se zgodi. Namesto, da bi se vsi razveselili, da imamo med nami tudi upornike, ljudi z jajci in vsem ostalim, dopustimo politiki, da nas v roku nekaj ur obrne proti njim. Na televiziji objavijo par kmetovalcev, ki imajo po pet traktorjev in dva nova golfa in nihče njihovih protestov ne jemlje več resno. Enako se godi šoferjem, enako tudi pisarniškim delavcem ali pa mladini, ki vrže par kamnov v Pahorjevo šipo. V trenutku se cela Slovenija zgraža nad njimi. Kako si politika ob temzadovoljno mane roke, ni smiselno razpravljati.”

    Točno tako! In vsak od teh si potem dovoli sam še jamrat, ko gre nekaj njemu osebno slabo od rok in ga nihče ne povoha, ampak se kvečjemu zgraža. V bistvu gre za hlapčevstvo, najboljša podlaga za hlapčevstvo je pa itak sebičnost pomešana z neumnostjo.

    Lahko se samo še trpko režim, ko na televiziji opazujem nove štrajkarje, ki javnosti obljubljajo, da bodo njihove opravljene storitve stavki navljub potekale nemoteno … hahahaha … Čista petka za politikante. Nad rajo jim sploh ni treba zganjat tiranije, ker se kar med seboj onemogočajo. Tehnika, da rajo skregaš med sabo in pustiš, da se zatirajo in požrejo med seboj, je pa itak skozi zgodovino najbolj učinkovita metoda za nemoteno izkoriščevalsko vladanje. In ja, politika se tega še kako zaveda in zavestno trosi bonbončke. Pomagajo ji posrani in ceneno podkupljeni novinarji, še posebej razni prijatelji kolumnisti, kvazi intelektualni obkoritniki in podobna nameščena drhal brez osebnosti.

    Lp

  2. niko pravi:

    Dva dobra spisa prebrati v enem dnevu je skoraj preveč.

  3. miri pravi:

    “Vsi moramo živeti”,je rekel Jože,ko so ga vprašali,zakaj je sodelavcu popil flašo vina.

  4. Matevžk pravi:

    Točno tako je, kot si napisal. Pa še dohtarje si izpustil. Seveda, tudi sam sem že naletel na takega, ki ima polno čakalnico ljudi, naročenih pred dvema urama, on pa v ambulanti klepeta z asistentom (tako da se ven sliši). In seveda številke o NAJVIŠJIH plačah (bodisi po kvaliteti bodisi po premetenosti izjemnih posameznikov) držijo. To je pa očitno dovolj, da politika prepriča ljudi, kakšne barabe da so dohtarji.

    Še malo, pa bomo vsi na ves glas pozdravljali idejo, da kovači si pa za eno uro dela zaslužijo le za 45 minut plačila, saj vendar pri delu porabljajo tudi elektriko in material, ki sta v lasti podjetja!

  5. dare dare pravi:

    @Simona, hvala z akomentar. Pa sem se ravno spraševal neki dan, če in koliko še “zgubljaš” čas tu po blogih? :)

    Ja, kaj naj dodam. Sreča, da imam to rubriko “v afektu” in se malo oddahnem, ko me kaj jezi. Včasih potem čakam, da mi kdo servira kakšno resnico iz zbirke “kdo ti je kriv” in podobno . Pa se niti ne zgodi pogosto. Očitno so se te stvari že toliko razpasle, da ne gre za bedo več kriviti posameznikovih nesposobnosti.

    Fajn bod!

  6. dare dare pravi:

    @Niko, to bom vzel kot pohvalo. Hvala ti. Itak pa je dva slaba še težje predelat, a ne?!

    @Miri, Jože je pametno razmišljal. Včasih jih je bilo v vsaki fabrki nekaj. Še jaz se spomnim v zlatih časih kakšnega, ki za boga nisem mogel potuhtati kaj dela. Potem so mi povedali, da klinc pa taka fabrka, ki ne more rediti par lenuhov! :)

  7. dare dare pravi:

    Ja, Matevžk, ljudje zelo radi drugim štejemo blagre in smo glede drugih zlahka zelo pametni. Ta tvoj primer v zvezi z dohtarji bi celo lahko vzel nekoliko za kritiko nekaterih mojih zapisov. Na dohtarje sem bil nekajkrat nekoliko hud. Upam si reči, da ne sodim in ne posplošujem zaradi enega samega primera, vendar bi se strinjal, da sem bil v teh primerih na nek način zelo podoben tistim, ki jih kritiziram v svoji današnji objavi.
    Delo kovačev pa kljub vsemu upam, da je doseglo dno i da navzdol pač ne more več iti. :) lp

  8. klotilda pravi:

    Ja Dare, ljudje smo problem. In največja napaka je bila, da smo videli srečo v materialu in cenenih bleščavah (k sreči ne vsi) zdaj pa smo zamorjeni in nesrečni, ker jih imamo pred nosom, pa si jih vseeno ne moremo privoščit toliko, kot sosed. Iz tistih pravih vrednot, kamor spada tudi solidarnost, pa se preprosto že norca delamo – ali, kar je še huje, postajajo “kšeft”. Grrr, M.

  9. tetka pravi:

    No, mene pa nekatere vrste solidarnosti pa vseeno motijo… Saj ne razumem… Zakaj pri vseh vragih in hudič pa bi ob tem, ko pridno delaš in dosti delaš pa sploh moral dobivati od nekoga nekaj solidarnostnega?! Kje je tu sploh kakšna logika?!
    Drugo je ob raznih nesrečah. Takrat jo pa še kako pozdravljam. In, če je v moji moči, tudi pomagam.

    No meni pa se tudi vedno bolj zdi, da politiki prav igrajo na karte naše solidarnosti. In jo vlečejo na plan vedno bolj tudi na področjih, kjer bi oni morali poskrbeti za svoje državljane.
    lp

  10. dare dare pravi:

    @klotilda, sprašujem se predvsem glede solidarnosti, da bi znali biti jezni, prizadeti in žalostni tudi zaradi krivic, ki se ne godijo čisto konkretno osebno nam. V mislih nisem imel (zgolj) zbiranja denarja za invalidke vozičke ali oblek za reveže. Drugače pa, ja , kšeft znajo pa pač narediti iz vsega. :(

    Tetka nekako isto bi odgovoril tudi tebi. Pa še to, da solidarnost, ki naj bi bila res prava stvar zagotovo ne bi smela biti nekaj, kar bi MORALIčutiti in početi.
    Sicer pa sem dobil po mejlu ta link za svetli primer:

    http://www.idrija.ws/novica-4455-edvard-svetlik-in-rotary-club-idrija-prejela-priznanji-rotary-international.html

    Pa hvala za komentar, oglasi se še in lp!

  11. mijau pravi:

    V ameriškem kapitalizmu se bogataši zavedajo, da že zaradi svoje popularnosti morajo darovati nekaj svojega bogastva skupnosti. Podpirajo, recimo, univerze, pa javne kuhinje, takoimenovano vojsko rešitve, pa sirotišnice itd.

    Naši bogataši najbrž še ne vedo, če jim bogastvo ne bo nazaj pobrano, saj se zavedajo, na kak način so prišli do njega, poleg tega pa jih je ravno pohlep pripeljal do bogastva. Torej od njih ni pričakovati, da bi kaj prostovoljno dali nazaj.

    Ker pa prejšnjega, socialno naravnanega režima tudi ni več, je solidarnost v malori.

  12. mijau pravi:

    Malo prej sem po rešeni številčnici iz stare enigmatske izdaje prišel do duhovitega izreka:

    VAM JE TAKO DOBRO, DA NAM NE MORE BITI BOLJE

  13. niko pravi:

    Dare, predelava dveh slabih komentarjev … ? Po preudarku je treba priznati, da je predelava vsakega komentarja (ali zapisa) odvisna od tega, kako je dober (in dobronameren) je predelovalec …

    Misel bom avtoriziral s podpisom:

    Mnenja se začnejo pri odnosih in ne pri mislih.

    NIKO

  14. dare dare pravi:

    Mijau, bral sem enkrat kakšne so norme za ameriške bogataše, recimo za tiste z Beverly Hillsa :) ! Nekatere stvari so v bistvu opredeljene z nekakšnimi nenapisanimi zakoni. Tako mora tip na primer imeti štiri avte. Limuzino, terenca, športnika ……. pa bazen, pa vrtnrja in še sto reči. Preprosto se ne sme nekaj zmišljevati in rihtati po svoje.
    Glede dobrodelnosti pa je pisalo tako. Enkrat na leto mora bogataš darovati v človekoljubne namene dokaj izdatno vsoto. (nič ni bilo o davčnih učinkih te širokosrčnosti). Bistveno je, da to stori anonimno. Mislim, vsi to naredijo anonimno. Hkrati pa nekako poskrbijo, da vsaj tristo, štiristo ” najbližjih prijateljev izve za namen in, kakopak, vsoto ki jo je magnat “daroval” !

    O tisti modrosti bom pa še malo razmišljal :) ! lp

  15. dare dare pravi:

    @Niko,

    prov!

  16. mijau pravi:

    Dare, tisto “modrost” samo natančno preberi!

  17. dare dare pravi:

    Ja, ja, saj sem jo. Samo tuhtam, kdo je to rekel :) ! Domnevam, da je nam ravno toliko (tako) dobro, da je na ta račun nekomu res maksimalno dobro.
    Če bi bilo za nas boljše, potem zanj ne bi ostalo “dovolj”, če bi bilo za nas (še) bistveno slabše, bi pa spet znale biti kakšne komplikacije. Al kaj!?

  18. mijau pravi:

    Baje je bil ta tekst na nekem transparentu ob prvem maju: VAM je tako dobro, da NAM ne more biti bolje. Tako bi morali biti naglašeni zaimki.

    Ti si potem samo obrnil vrstni red, smisel pa je ostal.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !