O slovenski identiteti !?

16.10.2010 ob 07:36

Napisano za blogersko srečanje, kjer naj bi bila ena od točk nadvse resnega dnevnega reda “slovenska identiteta”. (Z resnostjo nismo resno mislili!) Torej:

Črkar si pravim včasih. Misli mi tu in tam drugače zaplešejo kot nekaterim ljudem okoli mene. Za razmišljanje o resnih stvareh sem komaj primeren. Identiteta Slovenije? Črkar naj o tem razmišlja? Saj sploh ne ve za kaj gre! To je téma za trgovce. Aja, pa za politike. Oni tudi obvladajo štacuno.

Če takšno kost vržemo ubogemu črkarju med zobe, ne more nastati veliko smiselnih besed. Glava se mu v hipu napolni s prebliski, ki se že v naslednjem trenutku valjajo po vseh kotičkih njegovega uma. Patriotizem in kritična poza, razpetost med lirične verze o hčerah planin in dilemami slovenskega naroda sina odkod vraga vse lepote njene. Slike ponosnih ljudi se vštric postavijo s ponižanimi zidarji, objokane šivilje s transparentom I love slovenija navijajo za naše fusbalerje.

In tako se našemu črkarju zazdi, da nastaja tam zgoraj strašna zmeda. Pa četudi ima glavo veliko kot mernik, se mu le ta zazdi premajhna. Drastično premajhna za vse kar se valja po nji. Kako nesmiselna je želja, da bi imel večjo glavo. Ali pa, da bi bil cel večji. Če bi bil večji, ej takrat šele bi bil lahko enak!
Moj bivši sosed je bil velik možak. Tudi glavo je imel veliko. Kot računalniški monitor. Pa ne vem če je bilo kaj v nji. Mislim butelj totalen. Imel pa je tip izredno luštno ženo. Vitko, nežno in prijazno bitje mi je vedno, ko sem jo zagledal dalo misliti samo dve stvari. Druga je bila ta, kako je lahko dobila takšnega konja za deca.
Konja, ki niti slučajno ni znal opaziti ne lepote, ne miline. Do osebe, ki naj bi bila ljubljena in spoštovana je bil tip vzvišen in neotesan. Še najbolje kar je lahko lepotica pričakovala je bila njegova brezbrižnost in ignoranca. Bog ve kako je po vseh teh letih z njima. Ali je ženska zapustila bedaka ali se le ta še vedno pijan hvali po oštarijah, kakšno ljubko bitje ga čaka doma.

Včasih grem iz doline v tiste moje hribe. Tam poznam kraj, ki mu pravim mali raj. Prgišče hiš čepi v bregu, ki me vedno znova začudi, da je lahko nekoč ljudem padlo na pamet tam graditi bajte. Vendar hiške so urejene in okolica tudi. V vsaki živi ostareli krajan. V kakšni sta še oba kar pri zdravju. Zaradi tradicije zraven cerkve in tristoletne lipe životari majhna gostilnica. Na vse strani globoko v dolino visijo velike senožeti. Pokošene, urejene in lepe.
Možakarja, ki sem ga zagledal prvega na vrhu, sem pozdravil kot ponavadi. Odzdravil mi je in pomigal z brado. V rokah je imel orodje. S koso je smukal tisti visoki obronek, tam prej kot prideš v vas, tam kjer se dvigne nekaj metrov nad cesto.
Nisem spraševal petinsedemdesetletnika kako si upa stati na lojtri in kositi tistih nekaj šopov suhe trave, ki ne bi mogla niti najbolj skromni kozi kaj prida pomeniti.
Ne, raje nisem spraševal. Dec bi lahko še padel. Pa tudi vedel sem, kaj približno bi mi odvrnil:
»To, Dare, mora bit porihtano!«

Tako sem raje zavil takoj za obronkom v gozd. Bil je čas jurčkov in lisičk. Stari kosec mi je še enkrat prijazno pomahal s svoje kaskaderske priprave. Skozi njegove gozdove vodi tista steza. Pa ga to ni niti malo brigalo. Saj jaz že ne bom delal škode. Drugi tudi ne. On ima pa tudi važno delo.

Stvari je treba porihtati!

  • Share/Bookmark
 

155 komentarjev na “O slovenski identiteti !?”

  1. Nataša pravi:

    Ampak tudi v živo je bilo dobro slišati… ;) Hvala, Dare, obvezno moramo ponoviti, v manj zakurjenem področju, pa prjatlco iz kofane boš potegnil kako uro prej, ja? :)

  2. niko pravi:

    Pravzaprav so lepa tovrstna obdobja ospominjanja – hvala nostalgiji zanja.

    :sad:

  3. Špelca pravi:

    Prmejduš – kaj sem zamudila!! No, saj … sem imela pa predavanje iz poslovne etike, ki je v Sloveniji marsikomu španska vas.
    Hm, nekam čili in pokonci ste že vsi …

  4. mijau pravi:

    Ni čudno, da se med prvimi tremi komentatorji nobeden ni odzval na izziv: kaj je to slovenska identiteta.

    Tudi jaz ne razmišljam kdo ve koliko o njej. Pa mislim, da s tem lahko živim. Enako kot večina drugih Slovencev. Morda pa o njej razmišljajo drugi. Hrvati na primer, pa Srbi. In Bosanci. Morda v zadnjem času predvsem Bosanci.

    Pa se splača o tem filozofirati?

    Če pogledaš preko vicev, ki krožijo po Balkanu o Slovencih, gre pri večini za majhnost. V mislih imajo teritorij, saj na primer stewardesa na jatovem letalu opozarja potnike: “Sada letimo preko teritorije Slo…, pardon, već smo u Austriji.”

    A ta majhnost je tudi v podzavesti mnogih Slovencev in s tem povezana inferiornost. To pa skušamo zdraviti s tem, da hočemo imeti vse, kar imajo veliki.

    Na žalost smo izgubili najbolj vzdržljivega kolesarja na svetu. K sreči še imamo najbolj vzdržljivega plavalca. Alpinisti tvegajo smrt, da bi bili najboljši…

    A ti našteti nas vsaj ne stanejo dosti. Dosti več pride “po glavi” prebivalstva, ker moramo imeti toliko zunanjih predstavništev, toliko ministrstev, toliko občin. Tudi z dragimi avtomobili se zdravi inferiornost, pa z vladnim letalom, pa z drago oborožitvijo…

    Kakšna je torej slovenska identiteta? Pridni šolarček s kravato.

  5. Nataša pravi:

    “Ni čudno, da se med prvimi tremi komentatorji nobeden ni odzval na izziv: kaj je to slovenska identiteta.”

    Kaj misliš s tem, Mijau?

  6. Maj pravi:

    @Mijau namesto najbolj vzdržljivega plavalca raje reci najbolj vzdržljivega cvičkarja.

    Škoda, ker ga ni še Jure pil, bi tako padel kak ovinek prej in ga ne bi zbil avto ter bi odnesel samo s kakšno prasko.

    Drugače pa se svet neverjetno hitro globalizira in čez petdeset let bo pomenilo to, da si iz Slovenije samo še to kar danes pomeni iz katerega kraja si.
    Bomo vsi skupaj samo še Evropejci-mladina že skoraj več uporablja angleščino kot slovenščino.

  7. miri pravi:

    Poglej ga črkarja,raje kot na košenine bi šel sosedovo ženo.Kaj ni to slovenska identiteta?

  8. NoMercy pravi:

    SVN identiteta je povsem jasna:
    mal zarukani v breg obrnjeni švercarji (Matrin Krpan)
    potrpežljivi ampak z niskim pragom tolerance in nespoštljivi do osebne lasnine (Hlapec Jernej)
    nekaj jih je pa še “uživačev” v lastni tragediji S.Gregorčič: Ujetega (p)tiča tožba – vaginalni krč

    :) :P

  9. mijau pravi:

    Nataša, ni mišljeno kot očitek, ampak namiguje na to, da nihče prav ne ve, kaj je to slovenska identiteta.

    In kot pravi Maj, je kmalu več tudi ne bo.

  10. bin pravi:

    Zna biti, da ima mijau prav? S temi xxxtetami je križ. Včasih si vsaj za avtoriteto* moral nekaj več imeti, danes ga pa že za žepnino lahko kupi vsak mulc.

    * Kdor ne ve, naj vpraša. :D

  11. dare dare pravi:

    @Nataša, hja kako naj rečem. Super. No vsaj pri kitari je še dosti rezerve in prihodnjič bom moral malo bolje pripraviti zadevo. Odločitev, da literature ne bom mešal s svojim muzikarjenjem je itak padla v vodo. :)
    Sicer pa sem se sto na uro zabaval. Mislim za vse, ki ne vedo kako to gre, naj omenim da smo komaj štiri ure in pol v smrtni tišini recitirali pesnitve in potem še akademsko razglabljali o fenomenu slovenske identitete. aja, pa še za jest nismo imeli skoraj nič. Pa še nobene duhovite babe ni bilo zraven. Pa še sto stvari. V glavnem, za naslednjič me mirne duše zapiši zraven.

    @Niko, nostalgiji se tudi jaz pogosto zahvaljujem. To je prijeten studenček navdihov in lepih misli.

  12. dare dare pravi:

    @Špelca. Ha, če je komu ime špelca, si jaz kar takoj predstavljam sramežljivo dijakinjo ali pa večjemu študentko. :) Ti praviš da pa predavaš drugim? Pa še o etiki!? Po drugi strani, konec koncev, pa smo bili sinoči vsi še kar predavateljski :) lp !

    @Mijau. Saj nekaj okoli tega sem hotel povedati v spisu. No ja, ne na posebno resen način :) ! Mislim, zelo nelogično in abotno je razmišljanje o sebi na način, da že v štartu odmisliš možnost uspeha zaradi nekih svojih velikosti, dolžin in razpona kril. Ekstremisti so sicer spošrovanja vredni ljudje ampak rešitev je v tem, da bi vsi mi dojeli te stvari.

  13. dare dare pravi:

    @Maj, pravijo,da tudi če podreš meje, najbolj trdovratnim ostanejo v glavah ?!

    @Miri, bravo. A sem rekel, da se da najti tudi kakšno svetlo točko v identiteti našega človeka :)

  14. dare dare pravi:

    @NoMercy, ja no , pa vsake toliko kje blodi še kakšen bloger (tantadruj) :) !

    @Bin, prosim pojasni. Pa če ti ni težko, prilepi en link do tiste tvoje o oblaku … lp

  15. miri pravi:

    @bin
    Da niso avto rit in teta?

  16. bin pravi:

    Na grobo je že miri povedal, malo bom še v celofan zavil:
    Mlad povzpetnik (kot iz Marinkotove kovačije) je pri direktorju napeljeval, da bi postal “taglavni” v delavnici. Pa ga je direktor skušal nekoliko sprijazniti z dejstvi. “Za tako mesto moraš imeti avtoriteto. Potrudi se in ko jo boš pridobil, boš šef.”
    “Ni problema! Že jutri vzamem kredit in kupim avto. Rit imam že, teto pa tudi.”

    Še “naprošeni” link:

    http://prostepoljane.blog.siol.net/2009/02/08/klepet-5/#comment-4367

  17. olna pravi:

    “Etnična identiteta je temeljna skupinska identiteta kulture oziroma družbe”

    —————————————————-

    Prosim, nič kompleksov, ker sem tako pametna: tole zgoraj sem kopirala z Googeljna. (Pametna sem sicer tudi, ampak to že veste). :D

    Domnevamo, da je Dare imel v mislih etnično identiteto. In tako, dragi moji, ali vam paše ali ne, vsi mi smo malo kranjska klobasa, Lipicanec, Lačni Franz, človeška ribica, Zlata lisica, idrijska čipka, Tomaž Pandur, cviček, Melanija Trump…

    :razz: :razz: :razz:

  18. Maj pravi:

    Meje ostajajo v glavi sami tisti generaciji, ki jih je imela in občutila.

    Torej recimo tistim nad 40let-čez 50 let ko jih ne bo več bodo tudi te meje v glavah izginile in bomo imeli kvečjemu samo še Evropsko identiteto.

    So mi starši govorili kako so bile pred 50timi leti meje med kraji.
    So jih kakšni prišleki iz drugih krajev hitro staknili, če so prišli v drug kraj na veselico,…
    In to kraji z 10km razlike.

    Danes je minimalno še meja Maribor-Lj. pa še to izjemno majhna in jo komaj še občutiš.

    Ravno tako se komaj še ve za mejo med državami.
    Če bi govorili isti jezik ne bi nikogar v Trstu, Celovcu ali Zagrebu kaj dosti brigalo, da si ti iz Slovenije.

    Vse kar nas še razlikuje je samo še jezik in čez kakšnih dvestolet tudi tega ne bo več saj že danes mladina ogromno uporablja angleščino, zahtevnejših knjig za šolo pa tudi praktično ni več v slovenščini ampak samo v angleščini in tako se naš jezik vedno bolj izgublja in drugje ni veliko bolje.

    v Trstu že skoraj dlje prideš z angleščino kot z italijanščino.

    Kako zelo angleščina prodira se vidi že pri računalniških programih, kjer poznam ogromno mladih, ki sploh noče slovenskih oficeov in podobnih ampak tudi, če obstaja slovenščina si raje namestijo angleško verzijo, ker jim je že razumljivejša.

    Tipične slovenske lastnosti pa tudi počasi izginjajo saj nas je čistokrvnih Slovencev le še dve tretjini, če ne še manj.

    Svet se zelo hitro globalizira in praktično nimamo kaj storiti ptori temu.

    Pa mislim, da to niti ni slabo in mislim, da mešanje kultur in jezikov zna prinesti več dobrega kot slabega za cel svet.

    Lp

  19. Nataša pravi:

    @Mijau – no, bistvu se nisem niti lotila razpravljat, ker sem želela naprej Daretu zapeti hvalnico. :)
    O svojem dojemanju identitete bi se lahko razpisala, ampak mogoče je blog bolj primeren za to kot drobljenje med komentarji. Je pa ena stvar zelo pomembna: bolj se počutim Primorka kot Slovenka. Vragsigavedi zakaj. :) Vsekakor se mi zdi, hm, kateri izraz naj uporabim – manj medlo.

  20. mijau pravi:

    Olna, saj bi lahko še koga naštela, vendar pa bi se moral znajti poleg vsaj Joško Joras.

    Maj in Nataša sta ugotovila, da se prej kot Slovenci počutimo Prleki, Prekmurci, Primorci… Morebiti bo prav globalizacija in angleščina povzročila, da bodo naši zanamci pozabili na lokalno pripadnost in bodo začutili slovensko pripadnost.

    Kot so jo nekoč v Avstroogrski.

  21. miri pravi:

    @mijau
    Ne omenjaj mi Jorasa.Hvala lepa za take Primorce.

  22. NoMercy pravi:

    aja pa foušljivost in zamerljivost nas tudi lepo opredeljujeta :P
    ženske so pa “radodajke” za povrh :)

  23. dare dare pravi:

    @Olna, ko sem se lotil svojih umotvornih stavkov, sem želel povedati predvsem, da nič tako strokovnega (kot gugeljn) ne morem spraviti skupaj.
    Jaz gledam na to bolj s svoje perspektive. Predvsem pa menim, da se mi ni treba počutiti ne vem kako zanikrnega in majhnega. Jaz opazim lepoto, pridnost in sposobnost. Zato se mi tudi ni treba identificirati z nekimi tradicionalnimi idoli. Prav malo bi nas moralo brigati, če se kakšnemu Amerikanarju, glede na njegovo degerenirano družbo, zdimo majhni ali kar koli že! Al pa če sploh ne ve za nas. Mislim, mi prav dol visi. Saj mene on tudi ne zanima kaj prida.
    Ko so vprašali Belabrdarja, če bi zašpilal na harmoniko eno Slakovo, je rekel da nobene ne zna. Na začudene pripombe pa je odgovoril: “Ja kaj!? Saj on tud ne zna nobene moje!”

  24. dare dare pravi:

    @Maj, seveda se moram marsikaj strinjati. Glede angleškega jezika me tudi ne skrbi, da bi me med prvimi prodali. Obstajajo pa določene dileme. Ena ki mi pade na pamet je mrbit ta, ali se ne bi bilo modro raje učit kitajsko !?

  25. mijau pravi:

    NoMercy, kar se Slovenk tiče, nikoli nisem čutil nobene gneče okrog sebe, res pa je, da so bile bolj svobodnega obnašanja, kot njihove južnjaške trpinke, pa je bil v Srbiji znan rek: “Vidi ju, tako mlada, a već slovenka.”

    Kar se pa nevoščljivosti tiče, pa sem opazil pri sebi specifično nevoščljivost. Nisem nevoščljiv boljšim, pametnejšim od sebe. Nevoščljiv pa sem direktorju banke, ki dobi stomilijonsko nagrado, pa Zidarju za osemstotisoč evrov letne plače…

  26. NoMercy pravi:

    @ mijau: sem povsem korektno napisal: radodajke – torej je treba reči, prositi, vzeti … ne pa “ponujalke” :)

    S tvojim “boljši” si pa očitno nisi na zadosti široki platformi na jasnem. =bat ga – tudi postati direktor banke, ki te tako dobro “nagradi” pomeni biti “boljši” – najmanj od odtslih pretendentov na to pozicijo ob kandidiranju :)
    Zidar je pa itak Car – vsaj kadre si zna dobre nabrati okoli sebe, da ga tako dobro “pumpajo” :P

  27. Maj pravi:

    Kitajsko se nam še ne bo treba učit.

    Sedaj bodo v naslednjih parstoletjih najprej izginili manjši jeziki in najbrž bo ostala samo še kitajščina, angleščina in španščina pa najbrž še francoščina.

    Kater jezik bo pa dokončno prevladal je pa vprašanje kako se bo kitajska razvijala naprej.

    Mislim, da bo kljub manjši številčnosti zmagala angleščina zato, ker mislim, da je precej bolj enostavna za sporazumevati in pisat-ljudje pa smo nagnjeni k lenobi in tudi Kitajci se bodo verjetno prej naučili angleščine kot vseh svojih pismenk,…

  28. Dajana Dajana pravi:

    Glede angleščine tole: Če bi bila jaz na Siolu, bi prepovedala pisati v angleščini. Paradni konj Siola Irena Sirena šimfa čez nemščino in druge jezike na živilih, sama pa striktno uporablja angleščino – v naslovih, v tekstih, ker je slovenščina premalo kul. Narcisoidna kot je, ji seveda ne sme nihče nič rečt. Pa tudi, če ji. Ona je nedotakljiva ikona. :roll:

    Glede francoščine. Francoščina pa izumrla. ahahaha Francoščino govori narod, ki ve, kaj je ponos.

    Glede kitajščine. Ko sem delala v Schoenbrunnu in se pogovarjala s številnimi turističnimi vodniki po Dunaju (leta 1999), so mi rekli, da sta najbolj perspektivna jezika ruščina in kitajščina. Sem si kupila kasete ruščine. Sem hotela nekaj časa biti vodnica po Dunaju, pa sem si potem premislila. No, za angleščino pa se podrazumeva, da je pač človekov drugi jezik.

    Glede slovenske identitete. Tisti človek, ki pljuva po lastnem narodu, si ga sploh ne zasluži. Kdo je že rekel: Za hlapce rojeni???

    Če bodo Slovenci izumrli? Bodo. Hitreje, ko bo Irena in co. promovirala angleščino in bolne holivudske zvezdnike, hitreje bo izumrla.

    No, tisti, ki smo dolgo živeli v tujini, znamo ceniti slovenščino. Ampak… če je večini vseeno, če smo Slovenci, Hrvati, Avstrijci ali kdorkoli, je potem itak vseeno.

    Jaz nimam s tem problema, moja domovina je bila Jugoslavija, rodila sem se v Jugoslaviji. Petnajst let sem živela zunaj, zdaj pa sem pet let v Sloveniji, ki v bistvu nima identitete, ker se ljudje v njej tako zelo sovražijo.

    Ne samo, da ljudje sovražijo državo, sovražijo tudi same sebe in sami nimajo identitete.

    Ni namreč vseeno, če mi je ime Maj, Martin ali Jernej. In ni vseeno, če sem poročen z Majo, Martino ali z Jernejo. Ampak, nekaterim je očitno vseeno.
    Ljudje postajajo/mo roboti. :cry:

  29. mijau pravi:

    Ni lepo, da ljudje pljuvajo po svoji domovini, ni pa tudi zdravo, da jo povzdigujejo v nezaslužene višave. “Slovenija ueber alles” se slabo sliši. Pravzaprav hecno.

    Moramo pa razlikovati domovino od države, se pravi od vlade, ki mojo domovino lahko dobro ali slabo vodi. In če jjo slabo vodi, jo je treba kritizirati.

  30. dare dare pravi:

    @Dajana, najprej sem pomislil, kako dolg komentar si mi naklonila :) , potem pa sem videl, da si kljub vsemu zelo zgostila vse, kar imaš okoli dotične tematike povedati. Na vse niti ne bi repliciral, moram pa omeniti, da se mi ravno ti vseskozi zdiš ena izmed tistih, ki v nedogled in brez prestanka kritizira vse kar je slovensko. Cankar nas je okarakteriziral za potomce bojazljive hlapčevske sodrge. Lahko da je imel tudi čisto prav, čeprav nekoliko dvomim, da med nami ne bi bilo tudi drugačnega materiala. Na vsak način pa sem prepričan, da bomo sami morali nehati loputati s temi hlapci in sami udariti po mizi. Ne samo, da nam ne bi smelo pasti na pamet, da sami sebe zmerjamo in zaničujemo, ampak tudi nobeni Dajani in magari kakšnemu novodobnemu kao Cankarju tega ne bi dovolili. Potem bi šele nekaj dobrega naredili glede tega.

    Lahko pa citiramo tisti Jermanov samogovor iz Hlapcev še dvesto let in se vsakič počutimo pametni kot hudič. lp

  31. Dajana Dajana pravi:

    mijau: To je delala moja mama. Bila sem najboljša na šoli. In kaj je rekla? Pravzaprav je hecno, da bi me morala hvaliti. In je zato pljuvala po meni. :cry:

    In to Slovenci stalno delajo/mo. Ker jim je nerodno same sebe hvaliti, pač pljuvajo po sebi. :shock:

    Tako niso ne tič ne miš. Tako ostajajo hlapci. Tako lahko Irena Sirena piše v angleščini in vsi ploskajo.

    Zakaj pa se zaboga Slovenija iber ales sliši slabo??? :evil: A potem, ko bodo vsi govorili angleško pa bo v redu ali kaj? :cry:

  32. Dajana Dajana pravi:

    Pa še nekaj o tem, kako prepoznati čistokrvnega Slovenca (Miha Mazzini): Pravi Slovenec je tisti, ki bi rad bil nekaj drugega!!!!

    To je od tukaj:

    http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom07.htm

    “Eh, sama teorija. Še nekaj praktičnega, nasvet, ki po katerem bodo z veseljem planili vsi, ki se ukvarjajo s čistostjo rase; od raznih strankarskih prvakov do tistih, ki podeljujejo državljanstva. Kako torej ločiti čistokrvnega Slovenca od tujca? Rodovnike za pet kolen nazaj je moč ponarediti, izpit iz znanja slovenščine preplonkati ali se ga celo naučiti. Ena sama pot je, eno samo nezmotljivo pravilo: pravi Slovenec je tisti, ki bi rad bil kaj drugega. Ergo, tisti, ki bi radi bili Slovenci, to zagotovo niso. “

  33. olna pravi:

    Takole poenostavljeno bi rekla, da naj bi bila slovenska identiteta skupek lastnosti, po katerih se Slovenci razlikujemo od neslovencev.

    V življenju sem imela veliko opravka z neslovenci in svečano izjavljam, da je bilo edino, v čemer smo se razlikovali to, da sem bila jaz Slovenka, oni pa ne.

    V ostalem so bili med njimi prijetni in zoprni, pametni in butasti, sposobni in nesposobni, lepi in grdi, zabavni in kisli in in in…KOT V SLOVENIJI.

  34. miri pravi:

    A ga imamo dela sami s sabo.

  35. Žagz pravi:

    SLOVENSKA IDENTITETA je po oje bazirana na trojstvu lastnosti, oz. komponent, ki nas delajo edinstvene in po katerih se ločimo od sosednjih in posledično ostalih narodov.
    1. je to jezik. Naš jezik je zelo specifičen in arhaičen, saj še pozna dvojino. Od najbližje srbo-hrvaščine se loči še po mešanem naglasu in veliki narečni raznolikosti.
    2. gre za prehodnost in raznolikost krajine, kjer Slovenci živimo. To je prehodnost pokrajinskih tipov, ki vplivajo na način življenja in povezanost človeka z naravo. Ravno pri nas pokrajina izkazuje raznolikost, kot jo pri sosednjih narodih ne.
    3. gre pa za naš zimzelen in uporniški karakter. Slovenci smo skozi zgodovino bili narod upornikov, o čemer pričajo številni upori proti pokristjanjevanu, kmečki upori, upiranje germanizaciji, pomlad narodov, NOB in končno osamosvojitvena vojna. Tudi tu gre za razliko od imperialističnih po eni in komformističnih po drugi strani sosedov.

    Menim, da ti trije atributi, naraven, družben in vmesen (jezik) formulirajo distinktivno slovensko identiteto, katere moramo braniti, ohranjati in negovati.

    Kaj pravite?

  36. dare dare pravi:

    No, jaz se bom držal kar jezika. Ne vem sicer kaj so mešani naglasi, vendar jaz bom še naprej poskušal svoje stvari pisati v čimlepšem in berljivem materinem jeziku. Potem bomo pa videli.

    @Žagz, hvala za komentar in lp!

  37. mijau pravi:

    Dajana, kadar nekateri Slovenci mislijo, da so iber alles, v resnici mislijo, da so boljši samo od Bosancev ali Šiptarjev.

  38. Nevenka pravi:

    Hm identiteta? Pišem v slovenščini, živim v Sloveniji in si to želim še naprej. Uživam v lepoti Slovenije, veselijo me njeni dosežki in mirne duše pljuvam čez vse kar me moti, čez vse kar kvari podobo, ki jo želim za Slovenijo in Slovence in njene druge prebivalce.
    Slovenska identiteta je identiteta vsakega Slovenca posebej, njegova pripadnost narodu in njegovi kulturi in ta identiteta ima težnjo po samoohranitvi in izboljšanju, napredku in iskanju svojega pomembnega prostora v svetu. Ta identiteta bi rpavzaprav morala biti temeljno vodilo za naprej, ki bi presegala zgodovinske razdvojenosti. To je tisto, kar bi moralo povezovati.To je tisto, kar bi moralo biti ščit in oklep v težkih razmerah in tisto, kar ljudem vliva pogum. A ta identiteta ne bi smela biti sama sebi namen.
    Zahtevna bi morala biti do sistema v katerem živi. Do demokracije. Država namreč služi narodu, ne sebi. Torej mora tudi ona skrbeti za našo identiteto. In tako naprej….

  39. Nevenka pravi:

    Moti pa me to nasilno pojužnjevanje maldih Slovencev z vsiljevanjem veseljaške in plitve turbo kulture. Zame je vdor Pink Tv čista katastrofa. In zahteve nekaterih po uvajanju srbščine v šole tudi. Drugi narodi naj sami skrbijo za svojo identiteto in naj jih podpirajo matične države v raznih klubih, krožkih in po domovih itd. Naša država pa mora skrbeti za slovensko identiteto in za za sprejem naše kluture vsaj v tolikšni meri, da je omogočeno sožitje. Multikulturnost je na majhnem prostoru, ki tega ni vajen, lahko problematična. Mi nismo Amerika. Ravno zaradi naše identitete.

  40. Nevenka pravi:

    Aja, pa še zakaj je ta turbo kultura tako zelo na pohodu? Za to je absolutno kriva naša država, tako slabo je vodena, da mladi nimajo prespektive in se fiksajo z lažno radoživostjo in jih eno figo briga identiteta, če v njej ni nobenega občutka varnosti.
    In jih kot Slovence pobija kronična slovenska žalost.
    Menda se to da razumeti?
    Južnjaki pa rečejo: hajde, da se provodimo in ne brini za sutra. In Srbi so našli recept za slovensko duševno zdravje. To je tragedija, da bodo od našega dela živeli zabavljači, ker sami v sebi ne najdemo dovolj sebe, da bi lahko bili malo bolj energični. To je pa trenutna pomanjkljivost naše identitete.
    Težko se je poistovetiti s stalno štrajkajočimi, da bi rekli, da je pa to naša idenetiteta.

  41. Nevenka pravi:

    In morda bo komu, ki mu je kultura blizu, zanimivo razmišljanje našega bivšega sobogerja Matjaža, o kluturni identiteti:

    http://web.me.com/maatjazh/Maatjazh_WP/Blog/Entries/2010/10/2_ENGLISHMAN_IN_NEW_YORK.html

  42. Dajana Dajana pravi:

    @Nevenka: Zakaj je turbo kultura tako zelo na pohodu? Da lahko Slovenci, ki se spreminjajo v Amerikance udrihajo po njej. :roll: A vsepovsod prisotna angleščina te pa ne moti? :cry: Slovenci so v svoji lenobi in hlapčevstvu še celo posvojili angleško besedo FUL. Še predstavljam si ne, da bi kakšnemu Francozu prišlo na misel, da bi uporabljali kakšne angleške besede. Francozi so hoteli še prevesti kratico: www (pa ne vem, kaj je bilo s tem).

    Na Dunaju je zaradi priseljencev vsepovsod – na uradih – pisano v treh jezikih: nemščini – srbohvaščini (ali kaj je zdaj to za en jezik) in v turščini.

    Ko je moja Tavelika hodila v prvi razred tam so imeli posebno učiteljico za nemščino za turške otroke (ker pač nekateri niso hodili v vrtec in niso znali niti besede nemško).

    Avstrija ima, tako kot Slovenija, izredno hude probleme z natalito, pa ji na kraj pamet ne pade, da ne vzame Turka za Avstrijca. Saj Avstrijci sploh nimajo otrok. V vseh razredih od moje prve hčerke, ki je tam hodila v šolo, je bilo manj kot tretjina “resničnih” Avstrijcev. In… koga to zanima? Pa tudi za Avstrjce vemo, “od kod” so prišli. ;)

    Kaj pa Slovenija??? Kolikor jaz vem, je turbokultura kultura ljudi, ki so se rodili na tem prostoru. To niso prišleki, tako kot so Srbi, Hrvati, Bosanci in Turki v Avstriji.

    Slovenija… to je država, kjer se ljudje še ozirajo za črncem in ki je ostala v fevdalni miselnosti. :roll: To je država, kjer si “car”, če se pogovarjaš po angleško in kjer si po srbsko sploh ne upaš na glas pogovarjat. Pajade na Dunaju… tam na dvorišču pod blokih sploh redko slišiš nemško govorico – srbščina in turščina!

    In ti boš preprečila razrast turbokulture, angleščina vsepovsod pa te ne moti? :cry:

    Problem pri Slovencih je, da se sramujejo sami sebe in jemljejo besede pri Amerikancih in potem mislijo, da so boljši. :roll:

    Kot pravi Mazzini: Slovenca spoznaš tako,da hoče biti nekje drugje.

    @mijau: Narod je tak, kakršen je. Meni se zdijo Slovenci tisočkrat… ma kaki tisočkrat, milijonkrat boljši od Avstrijcev. Smo pač zakompleksani. To imamo od majhnega. Naši starši so nam tako dolgo tumbali v glavo, da nismo nič vredni, da smo si to pač zapomnili. Čas je, da se to obrne. ;)

    Kolikor jaz vem, kandidira za naslednjega ameriškega predsednika nekdo, ki ima za ženo Slovenko. Mogoče bo takrat kaj bolje. :roll:

    Jaz imam Slovence rada. Z vsemi travmami in bolečinami. To pač vzamem v zakup. Če ne bi bila pač nekje drugje. ;)

  43. bin pravi:

    Še dobro, da je zmanjkalo časa v Mačkovem grabnu … ;)

    “Napovednik” me je zanesel v slovensko, večina ostalih pa očitno gleda samo “slovenčevsko” identiteto. Silno zanimivo bi bilo ugotoviti, kdo je pravzaprav “Slovenec”? Kaj ga kot takega opredeljuje? (Genetski izvor, “materin” jezik, kraj stalnega bivališča, čut pripadnosti, …)

    Ob koncu 80-ih je bilo veliko kričanja o propadu slovenske kulture pod vplivom velikosrbskega “kulturnega” vala. V globalne (vseslovenske) razmere in ukrepe se ne bom spuščal. Vem pa, da se je takrat po naših “gostilnah” spet zaslišala slovenska narodna pesem. Resda včasih sramežljivo, drugič maligansko obarvana, a bila je spontana protiutež sicer res močnemu pritisku “drmatorskih” južnjakov. Kot nekoč pod fašisti …

    Cankarjanstvo? Malo zrele samokritičnosti ne škodi. Tudi navzven. Človek, ki zmore pokazati na svoje slabosti, jih je že skorajda premagal.

    Lepote dežele v kateri živimo, nam ne bodo ukradli. Lahko pa jo (in to se prepogosto dogaja) uničimo sami.
    Jezik in ostale prvine kulture bodo ohranili “svojo ceno”, če jih bomo uporabljali in bogatili.

    Identiteta Slovenije je v naših rokah. :roll:

  44. Nevenka pravi:

    Pri nas je znanje agnleščine znak izobraženosti in razgledanosti, ker nam ta jezik omogoča dostopati do večjega znanja, ker je bil pa imperialistični jezik. Slovenci pa sicer nimajo Američanov za kak hud zgled. Slovencu je povprčen Američan podpovprečno butast.
    Turbo kultura pa brenka na instinkte in zamaščeno udobje. Zame je to samo zaradi uradnega pojmovanja kulture še kultura, glede na to kaj nudi, mi pa ni kultura sploh, ker je njen nivo vedno nižji. Tudi slovenski glasbeniki, ki jo mahajo v to smer so čisto navaden goloriten poden. Goveji muziki ne sežejo do kolena.

  45. Dajana Dajana pravi:

    Aha Nevenka: Tisti, ki govori tujo angleščino je frajer. Tisti pa, ki govori avtohtoni jezik pa se ga mora sramovati. Formula za hlapčevstvo. :(

    p.s. Znanje angleščine ni noben znak izobraženosti. :roll: To je s hitrim razvojem enostavno: nuja. To je postal naš drugi jezik.

  46. nevenka nevenka pravi:

    Od kod tebi ideja, da sem moraš svojega jezika sramovati? Mi razložiš prosim, iz katere moje misli si to izpeljala?
    Anleščina in srbščina v mojih očeh nimata primerljive vloge. O tem sem govorila.

  47. Dajana Dajana pravi:

    Angleščina je tuj jezik tukaj, srbščina pa ne. ;) Srbščina je jezik prebivalcev Slovenije. Seveda ne vseh. Dela pa. ;) In ni uraden jezik (jasno da ne, kako si sploh upam pomisliti na kaj takega). A je jezik avtohtonih prebivalcev Slovenije. In to avtohtonih!!!!! Odkar imamo novo Slovenijo, so ti ljudje “čefurji”, nižja kasta. Tako kot Črnci v Ameriki.

    Teh ljudi se Slovenci neznansko sramujejo. Ti ljudje se sramujejo sami sebe in spreminjajo svoje priimke iz -ić v -ič.

    Zakaj se sramujejo sami sebe? Ker imajo Slovenci kompleks manjvrednosti pred Američani in co. In Slovenci imajo kompleks večvrednosti pred ljudmi, ki so prišli iz Balkana (beri komentarje mijau-a).

    Na Dunaju srbščina ni jezik avtohtonih prebivalcev, pa ga imajo vseeno povsod “nalimanega”.

    Pri nas bi imeli najbrž angleščino. :roll:

    Slovenci se sramujejo svojih Srbov in ljudi, ki ne govorijo pravilno po slovensko, Američanom itd pa se klanjajo.

    In to od pamtiveka. In v tem je jedro slovenskega hlapčevstva. ;)

  48. nevenka nevenka pravi:

    Preberi naslov prispevka. S temo o kateri se pogovarjamo imaš večne težave. Govorimo o SLOVENSKI identiteti, ne nobeni od južnih. Mislim, da imamo pravico do nje, ne da bi nas kdo zmerjal s hlapci, drugič pa več vredneži, kar pravzaprav ti počneš že ves čas.
    Jaz se ne klanjam nikomur. Morda imamo nekateri samo kakšno reč raje, nekateri pa imajo raje južni turbo.
    Glede na to, prosim pošteno ugotovi smeri klanjanja….

  49. nevenka nevenka pravi:

    In seveda, meni je Srbščina tuj jezik, da se razumeva.
    In ne menimo se o srbski identiteti v Sloveniji. O slovenski se menimo.

  50. Žagz pravi:

    ”Mislim, da imamo pravico do nje, ne da bi nas kdo zmerjal s hlapci, drugič pa več vredneži, kar pravzaprav ti počneš že ves čas.
    Jaz se ne klanjam nikomur”

    <3 <3 <3
    Prava Slovenka

  51. Dajana Dajana pravi:

    Pajade, Nevenka je šolski primer za to, kaj je z identiteto Slovencev. ;)

  52. Žagz pravi:

    Seveda. Saj drugače smo Slovenci in Srbi naravni zavezniki, to so že Celjski grofje ugotovili. Ker imamo vmes Hrvate, ki si prisvajajo ozemlja od obeh. Ti so problematični. Seveda pa moramo mi biti Srbom za zgled. Saj pametni Srbi spoštujejo Slovence. Tisti, ki vedo, da je Čop Vuku skonstruiral ”piši kao govoriš” cirilico, da jim je Vladimir Jenko skomponiral himno in da smo jim v bistvu mi skupaj spacali Jugoslavijo za njihove Črne Jurije.
    Neko sovraštvo med Srbi in Slovenci je pa itak nefunkcionalno in posledica delovanja črne internacionale, ki si krajša čas z netenjem sovraštva med slovanskimi narodi.

  53. Žagz pravi:

    Pa, Dajana, poglej si definicijo avtohtonosti na wikipediji, da ne boš neumnosti pisala.

  54. Dajana Dajana pravi:

    Ja, Žagz. Če se človek rodi v neki državi – recimo v Jugoslaviji – in govori enega od uradnih jezikov te države… potem… si je najbrž sam kriv, da ob razpadu te države ni zbežal… ja kam le??? v… avtohtono državo???? V državo svojega avtohtonega jezika? :roll: Ali kam? Ti ti, Srbi, ki so se rodili v Jugoslaviji, pa niso predvideli, da bo le-ta razpadla, še preden bodo umrli. :roll:

    p.s. Žagz: Nobeden narod ni problematičen. ;) Obstajajo samo posamezniki, s katerim se strinjam in posamezniki, s katerim se ne strinjam. In če mi gredo tisti ljudi, s katerimi se ne strinjam strašno na živce, se pač ne bom družila z njimi. ;)

    p.s.p.s.

    Vsi moji otroci so napol Slovenci napol Avstrijci oz. Nemci. In kaj zdaj??? Aja, glede na to, da govorijo “privilegirane” jezike, jim bo šlo najbrž bolje v življenju.

    Boh var, da bi govorili kakšno hrvaščino ali bognedaj srbščino. Na Dunaju brez problema. V Ljubljani pa… :???:

  55. mijau pravi:

    Koliko rodov mora nek narod preživeti na nekem teritoriju, da bi se mu priznala avtohtonost? Ker Ilirov ni več, so na ozemlju Slovenije avtohtoni Slovenci, na vzhodu še Madžari in na zahodu Italijani. Tudi če je kak sodobnik Vuka Karadžića ostal v Sloveniji in nadaljeval potomstvo, zato ne moremo govoriti o avtohtonosti Srbov na tem ozemlju. Prej bi to bili Nemci, če jih po drugi svetovni vojni ne bi pregnali. Sedaj jih je pa tukaj premalo, da bi lahko govorili o avtohtonosti na našem ozemlju.

    V Združenih državah so avtohtoni Indijanci, pa kaj imajo od tega?

  56. NoMercy pravi:

    ko boste mene priznali za vrhovno avtoriteto, navdih, svoj smisel in mi plačevali davke, boste tudi razumeli, kaj je to identiteta :P

  57. Žagz pravi:

    @ Dajana, ja pa kaj, če se rodi tukaj, to še ne pomeni, da je avtohton. Tudi zajec, ki se rodi v Avstraliji, tam ni avtohton. Tudi smreke, ki jih je tukaj v predalpsko subpanonskem prehodnem območju polno, tu niso avtohtone. Avtohton je tisti, ki izvira od tam ,kjer se ga najde.

    @ mijau, kakor sem obrazložil, čas ne igra vloge pri avtohtonosti, ampak prostor. Ilirov na Slovenskem nikoli ni bilo, ampak so živeli v Dalmaciji in okolici. Tudi Nemci niso avtohtoni in da se je v srednji in vzhodni Evropi po 2. svetovni vojni reverziral efekt tisočletne kolonizacije, ni nič narobe. So sami prosli za to.

    @ No, daj nam nekaj, za avans

  58. NoMercy pravi:

    @ Žagz: 5 jih lahko brez kazni in slabe vesti skrajšaš za glavo, pa dobiš en mali fevd kot moj izterjevalec davkov :P

  59. Žagz pravi:

    Ka pa ti misliš o slovenski identiteti?

  60. Žagz pravi:

    Pa nimam srca, da bi bil izterjevalec davkov

  61. miri pravi:

    Tudi število komentarjev,nam dosti pove o slovenski identiteti.

  62. Nataša pravi:

    Žagz, sej za izterjavo davkov ne rabiš srca. :)

  63. olna pravi:

    Dare, začni zaračunavati za komentiranje! :D

  64. dare dare pravi:

    @Olna, ne vem če bo šlo. Vsaj za kakšno pametno tarifo ne. Sicer pa se mi že tako zdi fajn :) !

  65. dare dare pravi:

    @Nevenka, lepe in končno od nekoga tudi zelo pozitivne misli. Seveda ne morem posebno poglobljeno komentirati. Še posebno ne potem, ko sem že v objavi mirno priznal, da nimam pojma kaj naj bi bila ta naša strašna identiteta. Vendar pa se mi zdaj zdi, da sem vsaj s tem ko sem nekako opisal kaj so stvari, ki jih imam rad in kako prepričan sem, da bi to morali predvsem sami opaziti in seveda ceniti, da sem vsaj s tem dokaj blizu odgovoru.

    @Dajana, verjetno sem marsikaj spregledal v komentarjih. Zelo pa mi je padlo v oko tisto, ko trdiš, da se južnjakov sramujemo in da so nižja kasta. Mislim, bedarija totalna. Proti temu pa res govori sto stvari. Sicer zlahka opazim, da je večina južnjakov, posebno začasnih res zaposlenih v nižjekastnih “poslih”, ampak, jebemti, tam delam tudi sam. In nič ne opažam, da bi kdo od njih imel kaj manjšo urno postavko. Ali pa, da bi bil šef kaj manj prijazen do njih. In nihče jim ne teži, če se ne naučijo jezika, celo tako s(m)o nekateri grdi do njih, da v njihovem jeziku komuniciramo z njimi.
    Nikakor pa Srbov, Bosancev itd. ne srečujemo samo na gradbiščih. Mislim, da se strinjaš na primer, da jih veliko (na primer pravim) dela v kliničnem centru. V belih haljah. In spet dvomim, da so kaj manj spoštovani in cenjeni. Zagotovo pa niso slabo plačani.
    Lahko pa se za tretjo točko še pridružim Nevenki. Južnjakov na primer nihče ne ovira, kjer se združujejo in vzpostavljajo getovsko okolje, še več. Z veseljem se naši ljudje pustijo okupirati z njihovo turbofolk in vso pripadajočo sceno. Pojma nimam, torej, kaj si imela s tem zaničevanjem in sramovanjem v mislih.

  66. dare dare pravi:

    @Mijau, Indijanc, če pozira turistom pred vigvamom, dobi za lon en flaškon vatrene vode :) !
    Sicer pa z ugotavljanjem stvari glede avtohtonosti ne moremo priti do zaključkov. Res so naši dedje že dolgo nazaj začeli krčiti slovenske gozdove in tukaj rediti prve živali, vendar enkrat je pa le tisti Praslovan preplaval rusko reko…! Ne vem ali je znano, koga je moral spoditi iz teh krajev, ko je pricapljal sem ali ne! ;)

  67. dare dare pravi:

    @Miri, število komentarjev me je pa res presenetilo. Kaj vse sem že kdaj poskusil pa se ni napletlo toliko odzivov. Ja, zgleda da nas okoli tega pa res nekaj matra!

    @Bin, očitno je samo treba zaznati prave grožnje. Potem se ljudje zavedo korenin in zasliši se domača pesem :) . Sicer sem bil sam vedno mnenja, da glasba ne pozna meja, vendar mislim, da dobro razumem, kaj si želel povedati! lp

  68. NoMercy NoMercy pravi:

    a ni naša identiteta tole:
    mat kurba, fotr pjanc, hči lezba in sin na drogah :)

  69. olna pravi:

    No Mercy, bodi spodoben. :evil:

    Temu se reče, da se gospa ukvarja z najstarejšo obrtjo, gospod boluje za alkoholizmom, hčerka je istospolno usmerjena in sin je odvisen od prepovedanih substanc. :mrgreen:

  70. olna pravi:

    Sicer mi pa to s “slovensko” identiteto še v enem pogledu ni jasno: a pomeni, da imata Janez iz Nove Gorice in Giovanni iz Gorizie eden slovensko in drugi italijansko identiteto? Pa tisti iz Ragone slovensko in oni iz Radkersburga avstrijsko? :shock:

  71. miri pravi:

    Slovenska identiteta je le tujka za ograjen prostor okoli sebe in svojega imetja.

  72. NoMercy NoMercy pravi:

    olna me je spomnila na še eno determinanto: svetohlisvo :mrgreen:

  73. Žagz pravi:

    @olna

    ja, v tem je fora. Identiteta je tisto, zaradi česar se razlikujrmo od drugih narodov in hkrati povezani znotraj svojega. To je vloga in vzrok identitete.

  74. dare dare pravi:

    @Miri, če komu ni kaj jasno čigavo je kaj pa sledi zraven še malo pravdanja :) !

  75. Dajana pravi:

    Olna: Odvisno, če gleda italijansko/avstrijsko ali slovensko televizijo. Televizija naredi identiteto. In večina mladih gleda pač zadeve v angleščini. :roll:

  76. Dajana pravi:

    Olna, še nekaj… moji otroci so se pred leti dobili z otroci mojih bratrancev v Bosni, pa se niso med sabo razumeli. So se pač pogovarjali po angleško. Stari pa osem let. Moji otroci so takrat govorili samo nemško in slovensko…, no pa angleško kot novodobni esperanto. ;)

  77. nevenka nevenka pravi:

    Če bi televizija naredila človeku narodno identiteto, bi bili Slovenci že davno preč. Priznam pa, da jo načenja. Multikulturizem ima dobre in slabe plati.
    Jaz sem pripravljena občudovati in spoštovati tujo kulturo, nisem je pa pripravljena živeti. Rada imam slovensko. Vesela sem, če mi uspe kaj doprinesti. In rada imam našo izvirnost. In naša oblast bi jo morala podpirati, ne pa da županu prepeva Danijela. Naj si jo najame za svoj rojstni dan, če hoče. Jaz ne posegam v njegovo nacionalno identiteto in njegov okus.
    Z našim denarjem pa bi bilo lepo podpreti našo kulturo.
    A na koncu se podpira tisto, ki je že posledica globalizacije in nima z našo identiteto kaj dosti opraviti. Ali po domače, tiste ustvarjalce, ki se afirmirajo v tujini prej kot doma in nas zato v tujini predstavljajo nekoliko manj kot bi nas sicer, postanejo svetovni umetniki, ne slovenski. Potem pa poslušamo o tem, kako smo slabo prepoznavni.

  78. NoMercy pravi:

    Na srečo smo prebutasti in imamo premalo “prehodnih gostov”, da bi nam kdo skvaril kar se naučimo za šankom :P

  79. bin pravi:

    Ti ga pihneš olna! ;) #70

    Janez iz Nove Gorice in Giovanni iz Gorizie imata poleg vsega še istega deda – nonnota. Kar pomeni, da imata tudi isto ?teto (Angelo, ki je šla v Ameriko). Pa se znajdi, če moreš. :twisted:

  80. Dajana pravi:

    bin: To me spominja na eno tisto slovensko, ko sta taglaven Partizan in taglaven Domobranc bratranca. Zato se tako sovražita. :roll:

  81. miri pravi:

    Pokojni domobranc

  82. bin pravi:

    Sm pazabuuu !!!

    Tisti ded – nonno je bil Johan in je prišel aus Tirol, ko so gradili železnico. :mrgreen:

  83. mijau pravi:

    Bin, pozabil si povedati, zakaj je Johan ostal v Gorizziji, ko je bila železnica končana. Tukaj je srečal Reziko.

  84. zsagz pravi:

    ”To me spominja na eno tisto slovensko, ko sta taglaven Partizan in taglaven Domobranc bratranca. Zato se tako sovražita”

    Saj se ne moreta sovražiti, saj bi po pravem ”taglaven Domobranc” moral biti v skladu z mednarodno-priznanim izidom 2. svetovne vojne likvidiran.

  85. bin pravi:

    Ni bila Rezika mijau, bila je Hana češka kuharica. Ampak Janezova mama je bila pa res Rezika. Z Ravni.
    Ni kaj, i denti(di)teta zaplete(jo) zadevo. ;)

  86. NoMercy pravi:

    stari fotr je bil kvečjemu Jožef – borec v WW1 na Soški fronti :)
    samo ta je lahko kresnil lahinjo, ker je bil navajen podgane jesti :P

  87. bin pravi:

    Nič ne veš NoMercy! :twisted:

    Jožef je bil Rezikin “tata” in Janezov “ače”. Bil je soldat na ruski fronti. Giovannijev oče je pa prišel kot tenente s Sicilije in tukaj zasnubil Johanovo hči Barbaro.

    Ampak zdaj, ko sta že stara, se Janez in Giovanni večkrat srečata. Giovanni potegne ramoniku izpod stola in skupaj zapojeta kakšno furlansko. (Marjute bigole con le luganige …)
    :) :)

  88. miri pravi:

    Samo še Bokassa manjka,drugo je pa vse razumljivo.

  89. dare dare pravi:

    Ja, mi piace bigoli con le luganighe Marieta da me le per carita … mislm, saj ni bistveno. Glavno, da smo najpomembnejše stvari rešili. Po drugi strani bi bilo pa fajn, če bi še malo pritisnili in nabili sto komentarjev :) !

  90. miri pravi:

    Prevod,Dore,prosim.

  91. mijau pravi:

    Kdo je Dore? Prevajalec iz italijanščine?

  92. mijau pravi:

    Pa stotko prepustite Olni! Prosim.

  93. niko pravi:

    Mijau: ko boš v slovenski identiteti sledil digniteti svojih prednikov, bova pa dokaj bližje skupnemu mnenju o Slovencih …

  94. Nejc pravi:

    Dobro napisano. Sodeč po komentarjih pa je identiteta bolj aktualna kot bi si mislil. Se mi zdi, da si v svojih zapisih dostikrat pisal tudi o lokalni identiteti; kaj ni tam vse skupaj dosti bolj enostavno?
    :)

  95. niko pravi:

    … skrbim za stotko … policaji pridirkajo zadaj …

  96. niko pravi:

    Še en prispevek za olno: zdaj, ko sem prebral celoten kolaž, pogrešam MENTALITETO. Ta namreč gradi in izgrajuje identitete narodov ali posameznih osebkov …

    Menim, da da se bi z mentaliteto dokaj pribličali končnim opredelitvam in mnenjem o identitetah …

    :roll:

  97. miri pravi:

    Prevajalec Do(a)re je verjetno za šmitno.

  98. mijau pravi:

    Niko, ne vem, kaj si mislil “s sledenjem digniteti svojih prednikov”.

    Drugič, zakaj bi pa naj imela midva skupno mnenje o Slovencih?

  99. olna pravi:

    Jaz bi pa zgrabila…

  100. olna pravi:

    …jubilejno stotko! :D :D :D

  101. miri pravi:

    Še 100×100

  102. mijau pravi:

    Olno poznam. Čakala je v zasedi, a ni hotela nič prepustiti naključju. Ziher je ziher.

    Pravi lovec na okrogle.

  103. bin pravi:

    Jaz pa špičast. :sad:

  104. bin pravi:

    Dare nekoliko sem spremenil identiteto tvojega bloga s svojimi pomisleki ampak
    /… Stvari je treba porihtati! ;)

    O čem govorimo, kadar imamo na jeziku “identiteto Slovenije”? :roll:

  105. dare dare pravi:

    @Bin, ti kar korajžno. :)

    @Miri, s prevodom ne bo prav lahko. To je refren iz zelo znane pesmi “La mula del Parenzo”. Pomeni pa nekaj kot :” Mi pašejo bleki s klobaso, ki mi jih Marjeta da za vbogajme!” Upam, da ni veliko italijanologov blizu. :)

    @Niko, zagotovo bo tudi mentaliteta kdaj prišla na vrsto!

    @Olna, hvalaaa. Bravo. Imaš pir v dobrem. Dobr, pa kofe. A poznaš tisto od Bijelo dugme “doživjeti stotu” ?

    Mijau pa je itak kavalir.

    @Nejc, izhajam iz tega, da je v teh krajih ponavadi lokalna identiteta zelo blizu tisti na višji ravni :

    Lep pozdrav in hvala vsem za obisk :)

  106. olna pravi:

    Torej, Dare, počakala sem, da se še ti oglasiš in da ti v imenu celega razreda čestitam k jubileju! :)

    (“…strašna, strašna gnjavaža u životu, doživjeti stotu, doživjeti stotu…” – seveda jo poznam, ampak tako hude gnjavaže ti tukaj menda še nismo priredili, čeprav ne kaže hvaliti dneva pred večerom :) )

    Mijau, lepo, da si mislil name in na moje okrogle prioritete. :)

    Bin, v izogib enoličnosti, mi od časa do časa paše tudi kaj špičastega! :oops:

    Niko, ne vem, zakaj bi bil tvoj mentalitetni komentar namenjen ravno meni, ampak to, da te srenja ne razume, je itak tvoja ožja specialnost… :twisted:

    Zdaj pa le pridno dalje, da zgrabim še 111! :razz:

  107. niko pravi:

    olna, zdaj si me pa izdatno razočarala: napišem nekaj komentarjev, da ti omogočim stoti komentar, ti pa … slep je, kdor se z osveščanjem in tem, da bi kdo spregledal, ukvarja …

    “Digniteta” pomeni predvsem dostojanstvo in identiteta naroda ali človeka pač rabi za osnovo predvsem to … zaboga, Niko, kako te naj razumejo gumpci, ki niso sposobni opraviti osnovnih miselnih skokov in povezav?

    Kdo se bo javil za Kalimera?

    :twisted:

  108. Didl pravi:

    Pojma nimam kaj SLO ID je; fajn bi pa bilo, če bi bili vmes tudi človeški medčloveški odnosi, ki jih najdem v Daretovem zapisu; pa ‘nazaj k naravi’ sem prav tako zaznal. Tud fajn.
    Baje gre oboje počasi u k…; imam pa zgleda srečo, saj se v moji okolici v glavnem ne sovražimo in v nič devamo. Pa skozi okno (na šihtu včasih, doma pa često) srne vidim.
    OK. Sosedova snežet se pa že mal zarašča :) .

  109. niko pravi:

    Ja, ja, ja … jaz sem večni Kalimero … le kaj bi naj bil človek, katerega modrih misli ne razume srednje razumna srednjerazumniška smetane?

    Tole je odgovor na naslednji očitek, ki bi bi bil pripisan, če jaz ne bi dopisal, kar sem napisal … :grin:

  110. niko pravi:

    Da ustrežem olni, bom pa še en komentar pripopal: preskočimo fazo dokazovanja, kako je humor tipičen za posameznike in ne za tropno povprečje …

    ČUDNA RAZLAGA: Parirati ne pomeni nujno delovati v paru … :cry:

  111. olna pravi:

    Evo mene – 111! :D

  112. mijau pravi:

    Diskurzi komentatorja z imenom Niko me močno spominjajo na enega drugega Nika, vendar ne more biti isti, ker se je tisti vedno ponašal s tem, da se podpisuje z imenom in priimkom.

  113. bin pravi:

    Saj si vendar dovolj star mijau, boš že razumel, da se z leti nekatere stvari skrajšajo. #112

  114. niko pravi:

    Aha, Bin je očitno tista starejša medicinska sestra iz zgodbe o Amsterdamu … :roll:

  115. bin pravi:

    Očitno nisva imela iste pesmi “v registru” Dare.
    Tista “moja” se začne: Tin tine tin tone …, na koncu pa pride … sul kanape.
    Marjute naj bi pomenilo poročiti (združiti, zvezati), bigule so nekakšne žemlje, luganige pa furlansko – benečanske klobase. Prevod: Poročite (združite) žemljo s klobaso na kanapeju. Pesem se poje na nivoju naše Terezinke, torej v precej razpuščenem vzdušju.

    Za morebitne napake v prevodu – razumevanju pesmi se poznavalci pritožite mojemu že pokojnemu “učitelju Furlanščine”. :)

  116. dare dare pravi:

    Torej žemlje? Dobro! itak sem večino bolj ugibal . Carita mi pa še vedno zveni kot nekaj v dar ?! Tisto s kanapejem sem pa tudi slišal kdaj v tekstu, čeprav v naši izvedbi tega ni noter. Poiskal sem besedilo Mule del Parenzo (deklica iz Poreča) pa mi je zdaj še malo manj jasno.

    La mula de Parenzo,
    ga messo su botega,
    de tuto la vendeva, de tuto la vendeva,
    la mula de Parenzo,
    ga messo su botega,
    de tuto la vendeva, fora che bacalà,
    perché non m’ami più..’

    Me piasi i bigoli cole luganighe Marieta damele sul caratel,
    Marieta damele per carità, Marieta damele per carità,
    me piasi i bigoli cole luganighe Marieta damele sul caratel,
    Marieta damele per carità, per carità.” .
    Tutti mi chiamano bionda,
    ma bionda io non sono,.
    porto i capelli neri, porto i capelli neri,
    tutti mi chiamano bionda,
    ma bionda io non sono,
    porto i capelli neri, sinceri nell’amor,
    perché non m’ami più.:.
    Me piasi i bigoli cole luganigheMarieta damele sul caratel,
    Marieta damele per carità, Marieta damele per carità,
    me piasi i bigoli cole luganighe Marieta damele sul caratel,
    Marieta damele per carità, per carità.” .

    Se ‘l mare fossi de tocio,
    e i monti de polenta,
    oh mama che tociade, oh mama che tociade,
    se ‘l mare fossi de tocio,
    e i monti de polenta,
    oh mama che tociade, polenta e bacalà,
    perché non m’ami più…
    Me piasi i bigoli cole luganigheMarieta damele sul caratel,
    Marieta damele per carità, Marieta damele per carità,
    me piasi i bigoli cole luganighe Marieta damele sul caratel,
    Marieta damele per carità, per carità.

  117. miri pravi:

    Če bi bili vsi tako vztrajni…

  118. bin pravi:

    Dare vse kaže, da je identiteta te pesmi prav tako pisana, kot tista ki bi jo prilepili Johanovi družini. ;) Verjetno gre za venček krajših gostilniških pesmic z različnimi kombinacijami in narečnimi ter prigodnimi variacijami???
    Vrnimo se raje k naši, slovenski identiteti. :D

  119. olna pravi:

    In kaj je slovenska identiteta? :shock:

  120. dare dare pravi:

    @Bin, Miri; olna in ostali. Kar nekako se mi zdi, da smo storili okoli omenjene problematike največ in najbolje kar smo mogli. :) lp

  121. Dajana Dajana pravi:

    Tole je napisala Mojca, ki živi v tujini:
    “Hvala bogu, da živim v tujini in da sem se osvobodila tako krute in nacionalistične dežele, v kateri kultiviranost in človečnost ne igrata očitno nobene vloge. Kaj se Slovenci niso ničesar naučili iz zgodovine, denimo iz druge svetovne vojne? Vsak inteligenten človek s srčno kulturo ve, da se druge ljudi ne sodi po principu rasne teorije ali religije, temveč po karakterju. Kaj se dogaja s Slovenijo? Kje je eleganca njenega duha? Kaj je ta država resnično nerazvita? Saj to ne morem verjeti. Kakšna nesamozavest in kompleksi vrejo iz nje! In kot vem, so Srbi vedno ljubili Slovenci. Zdaj bodo še njih izgubili. Nesrečna Slovenija z lirično dušo drsi v prepad.”

    Od tu: http://www.politikis.si/?p=10083

  122. nevenka nevenka pravi:

    Odraz slovenske identitete je tudi izbor glasbe, ki smo jo poslali na Evrovizijo. In Evropa je našo kulturo pošteno posortirala.
    Identiteta ni odnos do tujcev, pač pa do sebe, do lastne kulture.
    Šele, ko je to pošlihtano, se človek lahko gre multikulti. S tem, da to nikoli ne pomeni multikulti identitete, kar nekateri zmotno pričakujejo, ko govorijo o integraciji.
    Tudi v Ameriki ni tako, Portoričani bodo vedno nekje na repu, v Avstraliji pa Italijani…

  123. Dajana Dajana pravi:

    Nevenka: Odraz slovenske identitete je odnos Slovencev do samih sebe. Kaj pomeni identiteta? To si ti. Ti se identificiraš kot oseba, ki je nekaj posebnega in jo vsi lahko prepoznamo kot Neveko. Tako kot narod, ki je samo skupek Nevenk, Dajan, binov, Daretov, oln, mijau-ov, nikov itd.

    In Slovenci s(m)o tvoja skupina, ta ki živi v tej državi, imenovani Slovenija. Kot vemo, ta država še ni zelo stara, komaj polnoletna je. A narod, ki jo je oblikoval, je že star. Prej smo živeli v drugih državah, a na istem prostoru.

    Kako je Slovencu, kot meni na primer, ki sem živela na Dunaju tako dolgo. Ne vem, če si ti bila kdaj na Dunaju… a tam mora biti Slovenec enostavno šokiran, ker so vsepovsod slovenski priimki (in češki in slovaški seveda), pa nihče ne govori slovensko. Srbsko pa! ;)

    Kot veš, so Slovenci hodili na Dunaj študirat, ker je bila pač tam Univerza, kot je bila kasneje v Zagrebu in nazadnje v Ljubljani.

    Zelo veliko študentov se ni vrnilo nazaj. Nekateri so se – recimo Cankar in drugi, veliko pa ne. No, seveda, ljudje so hodili tudi na Dunaj delat in so pač nekateri tam ostali. Od kje toooliko slovenskih priimkov – naj ti jih naštejem: Koren, Zgonc, Svoboda (no ta je češki), Jančič, Polančič, Medved, Zajc (Saitz), Ivančič (lastnik filiale na Mariahilferstrasse pri katerem sem delala). itd Joj, ne morem se spomnit tiste znane restavavracije, ki ima primorski priimek.
    itd itd

    Zelo frustrirajoče je na Dunaju za Slovence. Kot nekakšna naša prihodnost. Jaz sem v mojih več kot desetih letih bivanja tam spoznala samo eno žensko, ki je govorila slovensko (no, pa njena dva brata). Pa še ona s svojim otrokom ni govorila slovensko. Jaz pa. :) In ona je prišla na Dunaj med gimnazijo, tako, da se ni rodila tam.

    ………….
    Ti Jankoviču zameriš, da je imel “svojo” glasbo. No, to je bilo res malo netaktno od njega, ampak na koncu koncev je ponosen Srb, ki živi v hlapčevski Sloveniji. Recimo, da bi imel slovensko muziko. Pa bi spet našla nekaj slabega na njem.

    Na vsakem človeku se najdejo lahko slabe stvari. In tudi dobre. ;) Vsak človek je lahko oseba, s katero si želiš biti skupaj do konca svojih dni ali pa oseba, zaradi katere se ti od groze dvigujejo lasje.

    Aja – Evrovizijo si zdaj potegnila ven. Oh, lahko bi našla še kaj drugega. Recimo zbiranje Missic. Kot vem, niso vedno čistokrvne Slovenke, ki zmagajo. :roll:

  124. Dajana pravi:

    Plahuta. No, ne vem, če je to originalni slovenski priimek. :roll: Lahko pa, da je češki ali germanski, vsekakor ljudje, ki se pišejo Plahuta, živijo na Primorskem in Plachuta je ena najboljših dunajskih restavracij: http://www.plachutta.at/

    Aja, še nekaj o mojem avstrijskem možu, če smo že pri Dunaju. Njegov oče je Poljak, babica po mami je Čehinja, kar se za Dunajčana spodobi. Piše se Zahour (moj drugi priimek, ki sem ga obdržala zaradi strahovite birokracije pri menjavi imena). Kar pomeni: “Za goro” torej v bistvu: Zagorski = Hinterberger. ;) No, sicer pa je to baje židovski priimek, ki izhaja iz Španije. ;)

    Kakorkoli…. vsi smo v istem loncu. ;)

  125. mijau pravi:

    Moj praprapra…pradedek pa je bil Adam.

    Baje.

  126. dare dare pravi:

    Dajana pravi: ” Tako kot narod, ki je samo skupek Nevenk, Dajan, binov, Daretov, oln, mijau-ov, nikov itd.”

    Men se tako fajn zdi, da s’m zraven! :)

  127. mijau pravi:

    …posebno še, ker smo tudi našteti skupek različnih prednikov.

  128. dare dare pravi:

    Dajana, malo sem prebral tvoje ramišljanje pa ti moram povedati, da ne razumem povsem kaj želiš povedati. Po eni strani Dunaj opevaš in trdiš, da so ljudje odhajali tja in tam ostajali, po drugi strani pa je to za Slovence “frustrirajoč” kraj. Zmedeno!

    Predvsem pa jaz menim, da so ljudje tako odhajali, kot ostajali predvsem in skoraj samo iz ekonomskih razlogov. Kdor se je pač vrnil, očitno nekje ni uspel kot si je zamislil. Ne vem, kakšna je tvoja zgodba in me posebno ne zanima, vendar v kontekstu tvojega traktata deluje precej nelogično. Opevaš neko tuje mesto, kjer te ljudje spoštujejo in kjer nam je vse lahko samo in edino en velik vzor. Potem pa se vrneš in jaz se sprašujem, kako se lahko sploh nekdo vrne od nekod, kjer je tako super. Potem pa povrh vsega tukaj počneš točno tisto, za kar ponosno praviš, da se v civiliziranem svetu ne počne. Zaničuješ in daješ v nič ljudi in domovino. Glej, zame je tukaj še vedno en mali raj. Raj, ki z njim neke elite trenutno zelo slabo delajo. To je treba popraviti, ne pa mi dajati neke tuje kraje za mušter. Pa če si bila tam deset ali pa sto let.

    Sem pa ta komentar skracal kar tako, da bo še eden več. Tako ali tako ne odgovarjaš nanje (#30, #65) :) ampak, ko te zgrabi pač goniš svoje v nedogled.

  129. NoMercy pravi:

    vse, ki se identificirajo kot slovenke in vedo kaj identiteta je, vabim, da aktivno pridodajo svoj prispevek :P
    Do 01.maja 2011 osememnjujem brezplačno :)

  130. Dajana Dajana pravi:

    Nikoli nisem Dunaja opevala. Zame je bilo to zadnje mesto na svetu. Takoj, ko sem lahko, sem pobegnila od tam. Ne vem, od kje ti to, res. :cry:

  131. Dajana Dajana pravi:

    Aja, ne odgovarjam na komentarje? Oprosti. Mogoče kdaj drugič. Nikoli nisem naročena na spremljanje. To me dela preveč odvisno od interneta, od katerega sem itak že popolnoma odvisna. :roll:

  132. dare dare pravi:

    No, no, saj ni problem. Res ne. Glede Dunaja pa mi je zdaj še manj jasno. Kaj potem želiš povedati s tistimi priimki. Ali pa na primer s tem, tam nihče ne govori slovensko, srbsko pač??! :( Saj nikoli ne trdim, da sem posebno odprte glave, ampak kdaj mi pa res ne kapne zlepa :) !
    Glede odgovarjanja na vprašanja pa si nikdar ne beli glave. Kakor komu paše. Verjetno moja skrb, da vsakemu odgovorim res ni posebno pametna reč. lp

  133. Dajana Dajana pravi:

    Dare, na Dunaju imaš tak klavstrofobičen občutek (no, ne vem, če je prava beseda…), ker si vsepovsod obkrožen s slovenskimi priimki – na tablah trgovin in gostiln (ime lastnika, recimo), ime politikov (cajtngi), v imeniku, na internetu (recimo iščem neko stavbo na Dunaju in najdem spletno stran Koren… koren.at.).

    Kapiraš? Vsak drugi človek se na Dunaju piše po slovensko ali po češko… Govori pa nihče slovensko!!!! Nihče. Še Slovenci, ki živijo tam, govorijo med sabo nemško. :cry: Recimo tista moja Slovenka s svojimi brati. No, moji otroci, ko so hodili tam v vrtec, so tudi med sabo govorili po nemško. Včasih. :) In seveda s svojimi vrstniki, a ne z mano!

    Srbi pa ne! Srb bo vedno s Srbom govoril srbsko. Vedno! Mater, sploh ne morem pomislit na kaj takega. Slovenec pa ne. Slovenci govorijo s Slovenci, ki živijo na Dunaju, nemško. No, seveda ne vem za vse. Mislim na tiste, ki se niso tam rodili.

    Tisti Slovenci pa, ki so se tam rodili, pa so izgubljeni za Slovence. Srbi pa ne! Vsi srbski otroci, ki so se rodili na Dunaju, govorijo tudi srbsko. Slovenci pa… :cry:

  134. dare dare pravi:

    No, to mi je zdaj pa razumljivo. Se pravi, naši ljudje pozabijo svoje korenine, ko pridejo v mesto. Srbi pač ne! Aha!

  135. Dajana Dajana pravi:

    Ja. Slovenci se vedno enostavno potopijo v večji narod, Srbi pa ne.

  136. mijau pravi:

    Slovenci se najbrž hitreje naučimo tujega jezika, kot drugi. Razlog za to je verjetno tudi v tem, ker dolgo nismo imeli svoje države in svojega knjižnega jezika.

  137. miri pravi:

    Ma kakšen Dunaj ali pa New York.Na drugem koncu Zale ali pa v Trebuši že imam težavo z jezikom,ko tolčem po “prefarsku”.

  138. dare dare pravi:

    Bi se pa tukaj nekoliko kar strinjal z Dajano. Sicer sem mislil napisati eno zanimivo, zelo nasprotno izkušnjo z ameriškim Slovencem, pa se mi danes ne ljubi.
    Opažam pa pri sebi, da se velikokrat podredim. Takoj ko se znajdem v drugih krajih, avtomatsko popravim svojo govorico. Na šihtu so mi že parkrat “očitali” ker govorim s kakšnim od Makedoncev ali Bosancev “Srpski”.
    Saj ne trdim, da očitki niso na mestu, vendar jaz nikakor ne občutim kakšnih zmanjšanih patriotskih čustev. Želim samo, da bi se s tipom razumela. ?!? Tako lažje delamo in naredimo kar je treba :) !

  139. Dajana Dajana pravi:

    Ma ja Dare, saj se Albanci tudi hitro naučijo drugih jezikov, pa so vedno Albanci. ;) In ne gre mi za to, da bi se hudovala ali žugala ali karkoli. Jaz sem živela na Dunaju več kot deset let. Vsenaokrog slovenski in češki priimki. In nikjer slovensščine. :cry: Pa čeprav sem bila oddaljena samo 4 ure vožnje z avtom do domovine, sem se počutila kot na koncu sveta. :( Vsak, ki je prišel z Balkana na Dunaj živet (recimo begunci iz vojne), so govorili o tem, kako je ta Dunaj eno zombie mesto. Drugo je, če si se ti tam rodil.

  140. bin pravi:

    “Pa če bi znal”, bi tudi s sosedovim kužitom v njegovem jeziku kakšno rekel. Vse dotlej, ko bi mi morda začel na mojem dvorišču čez glavo rasti.
    Takrat pa: MARŠ V KUČO!!!! :)

  141. mijau pravi:

    Ali smo samo bolj vljudni, ali pa je to podzavestna servilnost, ne vem. Tudi jaz odgovarjam našim južnim bratom v njihovem jeziku. Morda tem lažje, ker sem sam delal v Bosni skoraj tri leta.

    A ko govorimo o slovenski identiteti, sem se spomnil šale, ki nas kar dobro opredeljuje.

    V peklu so imeli dan odprtih vrat in kazali obiskovalcem, kako kuhajo grešne duše v olju, hudiči pa z vilami potiskajo nazaj v kotel tiste, ki bi radi splezali ven. Ko so prišli do sobe s kotlom, kjer ni bilo nobenega z vilami, so vprašali vodiča, zakaj tu ni nadzora. – “Tu ni potreben”, jim je ta odgovoril. “Tu so Slovenci. Če hoče kdo ven, ga drugi takoj zvlečejo nazaj.”

  142. miri pravi:

    Smo vprašali šoferja na izletu po Avstriji,kako se je pogovarjal z Nizozemci v kampu,ko nas je čakal je odvrnil:”Po svoje”.Na naše čudenje je odvrnil:”Saj so se oni tudi po svoje”.Enakopravnost.Ja,bil je Šiptar.

  143. Dunaj je ključ za razumevanje slovenstva | dajana & co. - pravi:

    [...] Daretu je šla beseda o Slovencih in njihovi identiteti. Če preberete komentarje pri njem, boste našli [...]

  144. dare dare pravi:

    @miri :)

    @mijau :)

    @Dajana, vidiš, ti si ključ do odgovora našla na Wienu, jaz pa v Jagrščah! To je tam,kjer s pomočjo lojter kosijo obronke! Tam se zlepa ne pustijo potunkati!

  145. P.J. pravi:

    Ja, hecna je ta zadeva. Slovenci bi morali veliko več pozornosti nameniti identiteti. Vprašanje, ki se poraja pa je, kaj to identiteto opredeljuje.

    Hecno je, ko npr. v “Big Brotherju slavnih” nastopijo ljudje, ki se med seboj niti ne (pre)poznajo. Da o tem, po čem so (oz. bolje rečeno naj bi bili) slavni, niti ne govorimo.

    Morda zgolj še en čisto nepomemben primer… Ko sva se z boljšo polovico poročila, sva iz Daretovih koncev prešvercala vse potrebno za “žlikrofe z bak’lco”, saj boljša polovica izhaja iz tistih koncev.

    Izhajam namreč iz srbskih korenin in čisto logistično gledano je zaradi birokracije bilo lažje poroko organizirati tam, kakor tukaj. Poanta je v tem, da so vsi nestrpno pričakovali “slovensko nacionalno jed” in bili navdušeni nad “pravoslavno/katoliškim” cerkvenim obredom (nekaj let po vojni, mimogrede).

    Mnogo jih je z zanimanjem in hvaležnostjo vzelo dvojezično knjižico, ki sva jo pripravila o značilnostih obeh območij… Zanimivo, da nobena ni romala v Slovenijo. Celo polka in valček sta bila sprejeta z večjim zanimanjem, kakor “doma”. :D

    In še zanimivost, da so se “domačini” sicer potrudili in iz neke spoštljivosti k najbolj pogostim frazam dodajali dvojezičnost (npr. “Doviđenja i Nasvidenje”) medtem ko so se Slovenci ves čas trudili govoriti izključno srbohrvaščino. Na trenutke so zadeve delovale prav hecno…

    Slovenci bi lahko bili bolj ponosni na identiteto. Nekako bi besedo “domovina” bilo (skupaj z njeno vsebino seveda) vrniti v Slovenščino… Simboli in rituali pa bi morali biti ponovno oživljeni, saj so pomemben del zbliževanja z identiteto na oblični ravni.

    V končni fazi mi je smešno, da kot “čefur” poznam več slovenske zgodovine in njenih posebnosti, kakor povprečen Slovenec.

  146. mijau pravi:

    P.J., pa, kako si, bre?

  147. dare dare pravi:

    P.J. hvala za zanimiv komentar. Očitno je takšnih izkušenj več. Namesto, da bi poudarjali Svoje dobre strani pač po večini raje pljuvamo po sebi in iščemo vzore drugje. Vsekakor bi se ponosa in samozavesti lahko šli učit v Srbijo. Na zeeeelo dolg tečaj! lp

    p.s.: Aja, a ste potem prekontrabantali koštruna, krompir, drobnjak in zabelo za ohcet?

  148. P.J. pravi:

    Odlično, hvala. :D

    P.S.: tisti “bre” na koncu je značilen za Pomoravje. To je nekako tako, kot bi “toti” ali pa “ejga” pripisal “Janezom”. ;)

  149. P.J. pravi:

    @Dare: ne ne. Žlikrofe je kar pripravil oni, ki je svojčas tudi kuhal na kolektorju, z griča doma. Sem bil svoj čas vodja projektov na Synatecu, tako da poznam nekaj ljudi na vaših koncih. On mi je tudi izdal recept.

    Koštrunov je pa tudi doli dovolj. Sicer se ga bolj uporablja “ispod sača”, ampak ni neznana hrana. Smo pa postregli žgance in piščančjo obaro, omenjene žlikrofe in seveda pristno babičino potico. Priznam, da sem (predvsem na hrvaški) carini kar malo cvikal, saj sem imel poln prtljšnik hrane in žlahtne rujne kapljice. :D Na oni drugi meji pa je beseda “svatba” in nekaj buteljk na široko odprla vrata. ;)

  150. P.J. pravi:

    A-ja… nad “ocvirkovco” so bili pa vsi navdušeni. Mislim, da se je celo prijela kot “uvožena domača specialiteta”. :D

  151. Maj pravi:

    Agropop nas je že desetletja nazaj lepo opisal, da smo majhni, skromni a pošteni.
    Samo milijon nas še živi,…

  152. Dajana pravi:

    Bila sem pri Slovencih iz Kanade. Druga generacija – pozabite. Bila sem pri Slovencih v New Yorku. Se imajo za Slovence. A ljudje, ki že 50 let živijo izven Slovenije niso Slovenci, imajo samo svoja čustva do domovine.

    Bila sem v LA-ju, kjer je resnična multi-kulti družba, vsa vzhodna Evropa,pa Mhičani, pa črnci – vsi živijo skupaj… Povsod po svetu so ponosni, da so Slovenci (no, Prekmurski Kanadčani rečejo, da gredo na piknik k onim Slovencem – Primorcem).

    Na Dunaju pa… tja so šli najbolj pametni Slovenci študirat in so ostali tam in postaneli “največji avstrijski jezikoslovci slovenskega rodu”. In vse, kar je ostalo slovenskega na njih je – priimek.

    Ne, da nas je samo milijon, Maj. Skupaj s Slovenci v tujini bi nas bilo lahko 3 milijone. In če se ne bi takoj vsak Slovenec v tujini že v PRVI generaciji spremenil v predstavnika nacije, v katerega se je preselil, bi nas bilo lahko vedno več. Ne pa manj.

    Po moje so Slovenci najbolj zakompleksan narod na svetu. Imamo največje število samomorilcev. Imamo najlepšo deželo na svetu, pa jamramo, da hočemo stran. Imamo svojo državo, pa spet ni v redu. Imamo pametne ljudi, lepe ženske, pridne delavce, vsak tujec, ki je prišel v Slovenijo, je kar strmel, kakšne lepote: “ima da nema”.

    Edino česar nimamo je: nimamo jajc, da se postavimo zase in ohranimo to, kar je. In to, kar je, je dobro!

    In, ker se ne postavimo zase, nas seveda tolčejo… potem pa: udri po siromaku… In tako kot Nevenka… pa Jankovič, pa Evrosong, pa ne vem, kdo nam je kriv.

    Krivi smo si sami, ker ne upamo prekiniti s to hlapčevsko tradicijo in upamo zakričati, da imamo dovolj šele takrat, ko imamo liter alkohola v riti!!!!

  153. butec pravi:

    Ne dražite Dijane ! Bo hudič in sami si boste krivi ! Bili ste opozorjeni !

  154. mijau pravi:

    Ni samo Slovencev več, kot pa jih je bilo pred sto leti. Koliko več je šele Italijanov, Ircev, Turkov, Šiptarjev… Pa kaj!

    Če bi ve vsi hoteli vrniti v Slovenijo, to bi bilo šele sranje!

    Če pa že moramo zdraviti našo manjvrednost – pomislite: skoraj petsto milijonov nas je “Združenih Evropejcev”.

  155. Kaj se v resnici dogaja s Slovenci okoli prvega novembra? | dajana & co. - pravi:

    [...] Ne vem, če imajo še kje po svetu tak nenormalen morbiden in dokončen odnos do smrti, kot pri nas v Sloveniji (nekaj o tem, kakšen je odnos Slovencev do lastnega naroda tukaj). [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !