dare.likar@siol.net

Srečanje blogerjev na turoben dan!

19.09.2010 · 11 komentarjev

Vremenska napoved ni samo nekoliko zredčila naše, blogerske vrste oziroma našo udeležbo na »srečanju na obali«! Poleg tega se je tudi uresničila v vsem svojem neprijaznem razkošju. Dan je bil temen, turoben in maksimalno uscan. Ko sem odrinil iz Idrije, sem bil priča skoraj grozljivim slikam, ki jih je ponujala razbesnjena narava. Temno rdečerjava Idrijca je že drugič v manj kot letu dni prestopila svoje skrajne mere. Takoj od križišča v smeri moje poti, so me presenetili vrhovi zvijajočih se topolov, ki so gledali iz rjave vode in s svojo podobo spominjali na slike, ki smo jih nedavno lahko videvali v poročilih o poplavah v Aziji. Hvala bogu, v rogovili se ni zibala prestrašena Pakistanska družina ampak takšna vodna stihija me je kljub temu spravljala v nelagodje. Malo bolj pomirjujoče so name delovala tisočera jezera, ki so me pozdravljala iz vsakega travnika in vrtače. Mislim, še do nedavnega bi stavil, da jih ni bilo tam. Še posebno všečno je bilo jezero na idrijskem stadionu. Na travniku je bilo vsaj pol metra vode, za okras pa je v mirni vodi našlo zavetje nekaj deset, mogoče tudi sto rac. Nisem imel časa, da bi se ustavljal, vendar je očitno prizor kljub dežju pritegnil precej ljudi, ki so si ogledovali in fotkali nenavaden prizor. Jaz pa sem pičil proti Kopru. Vmes sem vsake toliko vozil po avtocesti šestdeset na uro, ker vreme kar ni nehalo s svojim neusmiljenim mokrenjem, ki mi je v veliki meri zmanjševalo pregled nad dogajanjem.

Srečanje je tokrat organiziral Noah, prijazen možakar iz Izole. Zmenili smo se v Planetu Tuš v Kopru. Po svoji navadi sem bil tam doli skoraj uro pred dogovorjeno uro. To svojo prednost sem potem mimogrede izničil. To sem storil tako, da sem planet tuš iskal v Izoli namesto v Kopru. Seveda bi lahko prebral stavek ali dva v vabilu. Seveda bi lahko! Bistveno laže kot pa je bilo tisto pretikanje po enosmernih izolskih ulicah. In Izola poleg tega niti ni čisto majhna vas s par bajtami. Ne ni! Ko sem obupal, sem parkiral avto pred štacuno Sever in šel vanjo kupit dva kompleta strun. Frišne strune vedno pridejo prav, bolj pa mi je šlo za to, da povprašam kaj o izolskem planetu. Tip mi je povedal, da ni v Izoli nič takega, samo tuš štacuna. Hop, kaj sem zamočil? Ali sem spregledal planet ali sem spregledal Koper ali … O krucefiks! Odločil sem se, da grem na kofe in v kakšnem bifeju pogledam na internet. Uganili ste. V Izoli nimajo interneta v bifejih. Ko sem se vračal, se je še enkrat upralo kot iz … v glavnem zelo se je ulilo in bil sem pošteno moker. Poklical sem drago domov, da je pogledala na blog. Ja, v Koper moram, v planet ….ti sunce! Jezilo me je sto na uro. Verjetno mi je tudi zato cepnila moja dotrajana Nokia v treh kosih v najbližjo lužo. Ko sem jo obrisal in sestavil, mi je stalno nekaj vibrirala in sem jo moral spet podreti in spraviti v žep.

Ko sem s samo četrturno zamudo našel v tistem planetu svoje blogerske prijatelje, sem na te svoje tegobe pozabil v trenutku. Svoje stare znance, DrMagnuma s svojo dohtarco Neno, pesnico Nevenko in Noaha našega gostitelja poznam že zelo dolgo. Skupaj soustvarjamo ta blogerski svet že nekaj let. Vendar pa so bili kljub temu do tega trenutka med zadnjimi, ki jih še nisem srečal v živo. Z veseljem sem ugotovil, da je cela druščina prijetna in pozitivna vsaj tako kot sem si že itak predstavljal, če ne še bolj. Takrat sta se nam pridružila še mlajša prijatelja, bloger Jan s svojo prijateljico. Njiju še nisem poznal pa smo to takoj popravili. Po kofetu smo se odpravili na kmečki turizem v dolini Dragonje. Midva z Noetovim oldtajmerjem in za nama še dva avtomobila.

Ob domači hrani smo si povedali sto stvari in zvedeli marsikaj o naši »nevirtualni« strani. Pet ur je minilo kot bi mignil. Tako dobro kot sem se počutil, me sploh ni presenetilo, da je zunaj celo malo posijalo sonce. Posneli smo še »eno gasilsko« in karavana je krenila v nasprotno smer. Takrat sem tudi sestavil svoj razdrapani telefon in spet je delal. V vodo je padlo moje troštanje, da bom prišel do novega. V Kopru se je druščina ustavila še na kavi, jaz pa sem se na hitro poslovil. Nekje v tisti smeri, kjer se je spet grmadil kup črnosivih oblakov, me je čakala oštarija in moj sogodec, da odšpilava na neki žurki.

Poslovil sem se in pritisnil na gas. Stalno mi je šlo po glavi …Dušan, Nena, Sandi, Nevenka, Jan in njegova prijetna prijateljica, ki je moja stara betica pozabila njeno ime… hvala za družbo in za še!

Pa še misel dneva se mi je porodila takrat. Veste misel dneva je nekaj, kar se vsakemu blogerju kdaj porodi.

Moja je bila ta:

Temen, turoben in uscan dan je treba znati narediti lep, sončni in topli dnevi so takšni že tako ali tako!

  • Share/Bookmark

Kategorije: Aktualno



11 odzivov ↓

  • nevenkanevenka // 19.09.2010 16:00

    Ful sem vesela, da smo se spoznali :-)
    tako: V ŽIVO.

  • miri // 19.09.2010 18:45

    GPS,Dore,GPS,ali pa papir in svinčnik kot včasih. Samo,da ste se našli.

  • olna // 19.09.2010 18:46

    Ih, ni lepo, da mi skomine delate. :(

  • nevenkanevenka // 19.09.2010 18:54

    Olna, saj bo verjetno še kakšna prilika :-)

  • drmagnumdrmagnum // 19.09.2010 23:02

    Hvala za prijetno druženje. Čas, ki sva ga z Neno preživela z vami pa nama bo ostal v lepem spominu.

  • daredare // 20.09.2010 10:46

    @Nevenka, v živo je pa le v živo :) !

    @Olna, bomo že nadoknadili. A veš, da se mi zdi, da si v bistvu ena zadnjih iz moje blogerske družbe, ki je še nisem srečal. :)

  • daredare // 20.09.2010 10:50

    @Miri, ja , saj vem. Ampak ne bi bilo treba nobenih pripomočkov. Treba bi bilo samo v miru pogledati in prebrati. Ampak to pa potem že ne bi bil več Dore :( ! lp

  • bin // 20.09.2010 12:13

    Nekaj ste skuhali vi “tam doli”. :? Še narava je podivjala, ko ste šli domov. :sad:
    Tokrat mi žal ni zneslo navkljub vremenu, ki ni bilo za nobeno delo. Pa drugič. Tradicijo ste ohranili. :)

  • noahnoah // 20.09.2010 15:09

    Malo zamujam s komentarjem, sem pa suh, še vedno sit in zadovoljen, da smo ušli poplavam še posebno pa za dobro družbo, ki je ne bom tako zlahka pozabil :lol:

  • bajec // 20.09.2010 16:27

    Podvodni telefon,pa bo mir u bajt.

  • daredare // 21.09.2010 20:49

    @Bajec, al pa čist navadn in malo poahtaš, da ti ne cepne v vodo :) !

    @Noah, sem slišal ja, da je tista neznatna vodica narasla v strašno reko. Nenavadno, res!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !