ROCK VRSNIK 2010

18.07.2010 ob 19:09

O moji muziki pa res že dolgo časa nisem ničesar napisal. V bistvu je takšen moj pristop zelo simptomatičen za celoten odnos, ki ga imam do te svoje dejavnosti. Za razliko od nekaterih, predvsem dosti mlajših in bolj ustvarjalnih brenkačev, jaz svoje ukvarjanje z glasbo zreduciram na minimalen čas ob kakšnih sobotnih večerih. Takrat namreč igramo na kakšni ohceti ali veselici. Če ni ničesar takega, potem imamo v soboto vaje, ki pa so po svoji intenzivnosti in trajanju tudi povsem v enakem stilu. Ponavadi to zgleda tako, da prinesem nek nov komad, ki sem ga doma sprintal na papir, posnel na cede in pogruntal akorde. Potem se s tisto rečjo trudimo nekako pol ure in »pocahnamo« kaj bi približno radi. Takrat enkrat ugotovimo, da mora še vsak od nas zadevo preposlušati doma in tako zoprno brenkanje preložimo do nadaljnega. Veliko pesmi mora tako doživeti pogosto usodo, da jih šele skozi nekaj živih nastopov za silo znosno porihtamo. Na vajah potem še odšpilamo nekaj starih stvari in po dobri uri naš klaviaturist-harmonikar, ki je tudi naš gostitelj, stopi v kevder in prinese kakšno stvar, ki nas v hipu začne bolj zanimati od vse pop, rock in goveje muzike skupaj. Včasih je to hladno pivo, pogosto pa tudi kaj konkretno mesnatega.

Seveda se takšen pristop odraža v vsem, kar se kasneje sliši z odra, kjer razsajamo. V kvaliteti predvsem pa v sigurnosti in usklajenosti. Vendar pa ni kaj dosti verjetno, da bi se veliko bolj intenzivno zagnali v ta svoj hobi in to bistveno spremenili. V bistvu je naša muzika postala bolj navada in nekaj, kar pač počnemo in nam ne pomeni ravno nečesa življensko važnega, vemo pa, da bi, če bi s tem končali, to pogrešali, predvsem pa bi zelo težko začeli muzicirati znova z drugimi muzikanti.

O razliki med nami in mlajšimi in ustvarjalnejšimi glasbeniki pa pišem zaradi sinočnjega dogodka, ki smo se ga udeležili. Organizatorji so ga priročno poimenovali »Rock Vrsnik«. Vrsnik je vasica v hribih med Idrijo in Žirmi in tudi naš vadbeni prostor je tam gori. Kaj je ROCK pa ne bi tukaj na dolgo tolmačil. Je pa to zagotovo tisto, kar smo sinoči slišali na Vrsniku. Prišli smo zraven zaradi zelo praktičnih razlogov. Kaj posebno veliko rockerskega sicer nismo zašpilali, organizator pa nas je povabil predvsem zato, ker je želel tako rešiti problem okoli ozvočenja. Trije bendi, ki so razturali večji del večera so nas tako imeli v bistvu za ozvočevalce in so bili vsaj v začetku do nas »profesionalno« zahtevni in pozneje nekateri tudi »zvezdniško« kritični. Komunikacija na žalost ni uspela prebiti teh ovir toliko, da bi fantom pojasnil zadeve. Zelo velika je namreč razlika med profesionalnimi ozvočevalci in tistim, ko te vaški organizator vpraša, če bodo lahko »eni fantje vmes nekaj zašpilali«! Predvsem je pri tisti prvi, profi varianti treba precej prej priti na prizorišče in skupaj z nastopajočimi urediti stvari. Poleg tega je treba vedeti, kakšne so zahteve, si sposoditi dodatne (posebno basovske) bokse in še marsikaj drugega.

No, kljub vsemu je naše ozvočenje presenetljivo dobro preneslo preizkus. Mislim, slišalo se je res dobro. Ma kaj dobro, grmelo je sto na uro. Nekateri od fantov so sicer šimfali (nas kmete), da se na odru ne sliši tako kot bi se moralo, čeprav so monitorji garali do fula. Ja pa so imeli kar prav. Posledica tistega kar sem omenjal malo prej.

Sicer pa moram omeniti nastopajoče. Špilali so trije rock bendi. Suzine semiške, Hillbillys in Roksy Venom. Nekako niti ne bi pisal tukaj posebne glasbene ocene za vsakega posebej. Suzine semiške poznam že od prej in tipi pač znajo igrato rock’n'roll. Vsak posebej, vsi skupaj pa sploh. Imajo zanimive lastne skladbe, ki so sicer večinoma narejene iz preizkušenih grifov, vendar nikakor ne enostavne in dolgočasne. Prvič pa sem jih slišal špilati tudi druge komade. Zelo dobro in zelo zanimivo.

Hilbillys so zanimiv bend iz Gor nad Idirijo. Gre za klapo mladega zanesenjaka, ki s pomočjo solidnih lokalnih muzikantov spravlja v življenje svoje starorockerske želje in ideje. Mislim, to bi morali videt. Se pravi slišati. Fant je bobnar in pevec in vsi skupaj z zelo veliko energije obdelujejo Purple, Doorse in podobne legende. Ne ustrašijo se Floydov ali česarkoli podobnega. Mogoče na momente nekoliko preveč strgane kitare in nekoliko preveč neresnega brenkanja v pavzah med komadi, drugače pa, mislim, res zakon.

RoksyVenom, ki ne vem kako se prav napiše so bili najmlajši bend in so se, kolikor je meni neslo, po večini odločili za oživljanje Guns’n'roses.To so počeli zelo solidno in dokaj suvereno, čeprav je bil baje to šele njihov drugi nastop. Tudi vokalno je tip še kar nekako speljal zadevo, mu pa nekako ne prerokujem dolge kariere, če bo tako delal s svojimi glasilkami. S svojim zvezdništvom pa itak ne bo imel težav. Očitno se že zdaj počuti, kot da je na vrhu rockerskega sveta!

In ravno tukaj bi še enkrat omenil tisto iz uvoda. Očitno fantom muzika pomeni zelo veliko. Vanjo vlagajo veliko svojega časa in energije. Kar zmorejo pokazati je za moje pojme zelo veliko in kvalitetno. Nikakor zame tudi ni merilo, da so ljudje potem, ko smo mi zašpilali svoje popevkarsko, dalmatinsko slovenske tralalaje, šele prišli na plesišče. To naše muzikarjenje je pač čisto drug svet in nobena prava primerjava mi ne pade na pamet.
Lahko se ob nastopih mladih rockerjev kvečjemu spomnim na čas, ko sem sam po prvih nastopih paradiral po vasi kot pav, ki je izumil bel purfel. Ja, takrat sem bil prepričan, da je muzika najvažnejša stvar na svetu. Marička,kako se stvari spremenijo!

  • Share/Bookmark
 

9 komentarjev na “ROCK VRSNIK 2010”

  1. Didl pravi:

    Je.emti; staramo se! :)

  2. miri pravi:

    Kakršnokoli zapravljanje časa z muziko,je bolje kot postopanje po lokalih.

  3. olna pravi:

    Dare, Pjesma nas je održala!

  4. olna pravi:

    Didl, ti pa nehaj tako destruktivno. Ne staramo se, ampak postajamo žlahtnejši.

  5. bin pravi:

    Bom kar z miritom potegnil. :)

    @olna #4
    Saj imaš prav, ampak preveč žlahte tudi ni dobro. ;)

  6. dare dare pravi:

    @Didl, kaj naj rečem na tvojo ugotovitev?! A da se ne, al kej :( !

    @Miri, ja, pa še tista je dobra, da “kdor poje slabo ne misli!” :)

  7. dare dare pravi:

    @Olna, i u godinama punim muka :) … pa a damo Didlu prov al ne :) !

    @Bin, a ni z vsem tako, da je preveč le preveč? S temi leti je naprimer že tako, kot sem že povedal. Jih je že malo preveč za moj okus, ampak ……

  8. mijau pravi:

    Ih, kaj vi tu jamrate o starosti! Tisto najboljše vas še čaka.

  9. olna pravi:

    Mijau, tvoj zadnji stavek bom predlagala kot napis na majicah za naslednje blogersko srečanje.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !