Vedno zraven!

1.07.2010 ob 22:14

Objave z bolj socialno delavsko tematiko v kategoriji »v afektu« se pri meni vedno pojavijo nekako v paketu. Zgleda, kot da se kar naenkrat pojavi več nemarnih svinjarij in moji živci ne zdržijo več v mirni pozi. Skravžljajo se in naježijo in ne kaže mi drugega, kot sprostiti njihove nasršene končiče na najbližji tipkovnici. No, srečo imam, da takšna zadeva sploh obstaja. Z glavo namreč strašno nerad butam ob zid, medicini pa v takšnih primerih tudi nerad zaupam.
Seveda pa imajo zadeve »v afektu« tudi svoje slabše strani. Afekt pomeni nekaj kot neobladljiv in silen naval čustev. Takrat torej ne delujemo povsem razumsko in nič čudnega ni, če prijavimo kakšno kapitalno neumnost, užalimo koga popolnoma po nepotrebnem ali pa sebe spravimo pri kakšni veličini v nepotrebno nemilost.
Pa ne gre zdaj za to, da bi se rad za kaj opravičeval. Ne, rad bi omenil nekaj drugega. Moje opažanje nespametnih odnosov, krivičnih ukrepov, butastih pritiskov in podobnega se vedno nanaša na naše črne proizvodne prostore in zlahka bi kdo pomislil, da je Dare v bistvu nekako ozkosrčen in da se, bogvaruj nesreče, s svojo nejevoljo malo ponavlja.
Rad bi vam torej zatrdil, da mi je čisto popolnoma jasno, da se niso vse nemarnosti tega sveta zgrnile ravno name in na moj »sotrpeči« razred. Zadeve v mojem okolju pač, logično, najbolje opažam. Odnose si s pomočjo starih mojstrov, malih prizvodnih šefkov, zgaranih delavk in debelih direktorjev najlaže predstavljam. Če včasih s kakšno karikaturo za drobec pretiravam, to ne pomeni, da mislim, da smo delavci do zadnjega trpinčeni, zaničevani in krivično obravnavani dobrosrčneži. Še zdaleč ne mislim nič takega. V proizvodnih halah se med nami najde zelo široka paleta raznoraznih patronov. Sprijaznjenih, potuhnjenih, škodoželjnih, butastih in takih, ki s(m)o lastniki še cele vrste pridevnikov. Normalna mešanica ljudi pač

Kot drugo pa zagotovo ne mislim, da se različica moje kovačije ne bi mogla dogajati kje drugje. Zagotovo bi se podobne zgodbe lahko odvijale v pisarnah, računovodstvih, ordinacijah, učiteljskih zbornicah ali najvišjih upravah firm. Povsod pač kjer so ljudje zagotovo izpostavljeni prevelikim in največkrat nepotrebnim pritiskom, nespametnega vodenja, nesposobnostim in ozkosti človeških odnosov.

Vendar pa jaz, kot sem že omenil, gledam na te stvari v spodnjih prostorih. Tam me pač kdaj kaj razjezi. Kdaj se kakšni butasti stvari tudi nasmejim in kdaj , če se le da, zamahnem z roko in pozabim na vse takoj, ko zapustim prostore. Zapustim pa jih vedno le za kratek čas. Skozi taista vrata se ponavadi vrnem že naslednji dan, včasih po celem vikendu in občasno po tednu ali dveh. Vsekakor pa se tam vedno znova pojavljam. Preko dvajset let. To je tudi eden od razlogov zakaj ne morem mirno sprejeti novodobnega razmišljanja delodajalcev. Delodajalcev, ki so se tako, mimogrede, nekega dne iznenada sami poimenovali. V glavnem, v teh časih delodajalec na takšne odvečne kategorije, kot so lojalnost, izkušenost, čut pripadnosti ne sme gledati preveč. V ospredje mora za dobrobit firme postaviti dognanja stroke in vplive teh dognanj na sveže dogajanje v gospodarstvu. In če ta po nekih raziskavah ugotovi, da petindvajset letnik naredi 30 posto več, kot dvakrat starejši tip, je treba brez razmišljanja ukrepati v smeri pomlajevanja črede. To je seveda zgolj primer. Zelo poenostavljeno.

Bolj resno se je naša politika lotila zadreg okoli delovnih razmerij seveda strokovno in odgovorno. Njihov moto je nekako ta, da je treba poenostaviti odpuščanje in, menda, čeprav tega ne razumem, s tem tudi zaposlovanje ljudi.
Kaj točno bi rad minister za delo in njegovi pribočniki ukrenili ne vem, sem pa z velikim veseljem odkril nekaj zelo zanimivega. Potuhtal sem namreč, da je naša mladina s svojim bistrim pristopom za velik korak prehitela politike.

V majhnem kraju, kjer se vsi poznamo, včasih šefi vprašajo za kakšnega novinca, če ga poznamo, če je primeren oziroma kakšen se nam pač zdi. Na pol v šali sem na podobno vprašanje glede štirih novih delavcev pred meseci odgovoril, naj počaka, da se bo zrihtalo in otoplilo vreme in naj me raje potem spet vpraša isto reč.
No, zdaj vprašanja niso več potrebna. Stvar je poenostavljena, da ne moreš verjeti. Zunaj je toplo in sončno, o tistih štirih pa tudi ni ne sluha ne duha več.
Najbolj mi je s svojo politično delavsko širino ostal v spominu mlad fant z dolgimi lasmi spetimi v čop. On je šel še korak dlje. Namero ministra Svetlika po poenostavljanju zaposlovalne politike je izpilil do zadnjih detajlov. V bistvu je prišel zjutraj na šiht, par minut pred štirinajsto pa je svojo kariero v kovačiji nepreklicno zaključil.

Mogoče se komu zdi, da si zmišljujem. Ne, vse je res. Lahko vam zagotovim. Sem bil namreč zraven. Leta in leta, stalno in ves čas!

  • Share/Bookmark
 

33 komentarjev na “Vedno zraven!”

  1. Matjaž pravi:

    Dare,

    moram reči, da večine dogajanja okrog aktualne vlade preprosto ne razumem več. A poenostavitev odpuščanja in s tem povezana poenostavitev zaposlovanja – e, to je pa reforma, ki jo že nekaj časa nestrpno čakam. Pa nisem delodajalec, o ne. Bom takoj pojasnil, kako je po mojem s tem zaposlovanjem. Pa upam, da ne bom koga užalil; konstruktivni protiargumenti so pa seveda zaželeni.

    Reciva, da si ti zelo dober in priden kovač, ki se je bil po sili razmer prisiljen preseliti v Prekmurje. Deniva, da tam obstaja le ena majhna kovačija, kjer sta poleg lastnika zaposlena še dva tipa. Od teh dveh je en tak, da pride ob 6.00, odide ob 14.00, izkoristi ves dopust in vse zakonsko pripadajoče mu bonuse, v tistih 8 urah na šihtu pa naredi ravno toliko koristi za firmo, kot bi jo ti v štirih.

    Imaš raje tako politiko, po kateri delodajalec lahko hitro in ne predrago odpusti takega delavca in zaposli tebe, ali ne?

    Skratka, glej na to z dobre plati. Če si dober in prilagodljiv delavec, te nima kaj skrbeti. Če si lenoba, ki je zaposlena samo zato, ker je že izkoristila vso možno socialno podporo, in stalno išče nove luknje, kako z nič dela dobro živeti — potem te mora pa skrbeti.

    Pri starejši generaciji je malo problem (socialistična?) navada – delati v enem podjetju (ali morda dveh) celo življenje, po možnosti enako delo. V (turbo)kapitalizmu je pa to težko; firme se morajo prilagajati trgu, ljudje pa posledično trgu dela. Nekateri imajo s tem strašne težave. Ti jih v primeru, da te odpustijo, ne bi smel imeti — človek, ki piše tako zanimiv blog in je že celo izdal svojo knjigo, je zagotovo dovolj pameten, da bo po potrebi znal delati tudi kaj drugega, kot je delal zadnjih 20 let!

    Še ena kost za glodanje gratis: da nam propadajo podjetja, katerih ime je uveljavljena svetovna blagovna znamka, na primer Mura, je menedžerski in nadzorniški kriminal. Ljudje, ki zafurajo dobro podjetje in si pri tem pridobijo finančno korist, bi morali s svojim premoženjem za to odgovarjati – tako kazensko kot v stečajni masi. Pri propadanju tako pomembnih podjetij seveda pride do socialnih problemov, sploh v družinah, kjer vsi zaposleni delajo ravno v tem podjetju (nad čimer bi se sicer morali že v nekriznih časih zamisliti: tudi dober finančnik nikoli ne bo vsega denarja vtaknil v en sklad, ampak ga bo razpršil). Ampak da pa delavci apriori vztrajajo pri ohranjanju podjetja, ki je pač propadlo in jim ne more izplačati plač — tega pa ne razumem. Čim hitreje naj se poženejo v beg in zapustijo ladjo preden se potopi! “Že 30 let delam v tem podjetju,” ne bi smel biti izgovor, da naslednjih 10 let ne bi mogel delati kje drugje. Pa če je treba za točilnim ali prodajalnim pultom – pa naj bo tako!

  2. miri pravi:

    Tista o debelih direktorjih…hmm

  3. NoMercy pravi:

    a smo hoteli to, kar imamo — smo z 96% :) (socializem smo pač sunili v rit)

    a je kdo kaj svojega primaknil ob lasninjenu s certifikati — redki so vsaj kredite najeli in hiše/stanovanja zastavili, da so dobili izhodišče za delniški prevrat :)

    sedaj pa bomo lepo tak kot v Švici: vsak svoj s.p. pa naj rinta od posla do posla :)

  4. mijau pravi:

    Matjaž, to si dobro obrazložil. Tako tudi je, recimo na Danskem.

    Nekoč je pri nas bilo tako, da je, recimo, Dare izvedel za dobro službo v Prekmurju, kjer so mu obljubili tudi stanovanje in službo za ženo. Nato je v svoji službi dal odpoved.

    Na Danskem bi Dare dobil odpoved zaradi stečaja podjetja, šel bi na Borzo dela, kjer bi mu našli v roku mesec dni drugo primerno službo, tisti mesec pa bi dobil nadomestilo.

    Pri nas bi se Dare, čeprav dober delavec, zameril vodilnemu, ker bi se našel v njegovi knjigi, in bi dobil odpoved. Ker je recesija, bi Dare dolgo iskal službo v bližnjih podobnih podjetjih, a tja je že njegov šef poklical svoje kolege in jih opozoril na “gobčneža”.

    Lahko, da bi se iz tega izcimilo tudi kaj dobrega: Dare bi se vrgel na pisanje scenarija, po katerem bi nastal film…

  5. bin pravi:

    Ne vem Dare, ali si to namenoma ali nevede … ???
    /… Delodajalcev, ki so se tako, mimogrede, nekega dne iznenada sami poimenovali. …/
    Razkril si enega od ključev za razumevanje …
    nekoč v davnih časih so bila drevesa in na njih sadeži. Kdor je bil lačen je kaj pobral ali utrgal, ostalo pa je narava uredila. Potem pa je, kmalu po izgonu iz Raja (ali je bilo že malo prej??) je nekdo izjavil:
    To drevo je moje!
    Nihče več ni smel pobrati sadja pod ali na njem. Pa dobro, dokler je bilo to eno drevo. A kmalu si je isti osebek lastil dve, tri, trideset, …, dreves. Ni jih več zmogel sam obrati, še manj da bi potreboval vse tisto sadje. Zato je poiskal nekoga, ki mu bo drevesa obral. Pogodila sta se: Jaz dam v posel drevesa, ti delo (obiranje), obrano sadje bova “bratsko” delila. Kdo je v tem primeru delodajalec?
    Kdo daje delo v proizvode vaše kovačije, bolnišnice, šole, …?
    Saj je težko razumeti, a težka Marinkova macola poje to pesem že leta. ;)

  6. mijau pravi:

    Bin, kje si bil pred dvajsetimi leti? Zakaj se nisi takrat oglasil, pa bi imeli pravilni odnos: SLUŽBODAJALCI : DELODAJALCI?

  7. dare dare pravi:

    @Matjaž, zelo dobro bi bilo, če bi lahko zaradi tvojih “argumentov” z veseljem pričakovali takšne reforme. Vendar v vseh teh letih sem postal sumnjičav. Ne zaupam več leporečju. Bojim se, da bo tudi v tisti prekmurski firmi šef brez kriterijev zaposlil mlajšega in, da je tisti, ki sicer ni bogvekako dober delavec itak bratranec od kadrovskega. Zgolj primer, ja!

    Mogoče se bo kdaj res kaj obrnilo na bolje zato, ker bodo stvari delali s pametjo, s premislekom, mogoče,vendar ne prav verjetno.
    Takrat bo za marsikaj bolje. In jaz ne bom imel o čem pisat. Ne bo več črne kovačije, pokvarjenih šefov in butastih ljudi na položajih.

    In takrat se bom zagotovo spomnil na tvoj komentar. Kako se mi je takrat zdel sicer pošten in prijazen, morda nekoliko pokroviteljsko nakladaški, vsekakor pa zelo, zelo naiven

  8. dare dare pravi:

    @Ja, Miri, danes so direktorji vegetarijanci in športniki. Jejo samo kuhan por in suhe marelice, ker mislijo, da bodo tako živeli večno. Itak jim ne gre v glavo, da bi se svet lahko vrtel tudi potem, ko bi njim že zapeli cerkveni zvonovi zadnjo štimo.
    Imaš kar prav. Bo treba začeti opisovati direktorje malo drugače :) :) !

    @No Mercy, tipi, ki so polastninili zadeve so kot prvo imeli veliko, veliko več in boljših informacij od Dareta. Za svoje kredite pa so zastavili kar tisto kar so potem s temi krediti kupili. Bolno? Spretno? Briljantno morda?? Verjetno pa vse od tega, a ne!?

  9. dare dare pravi:

    @Mijau, a na Danskem praviš? Mogoče pa nekateri ne vedo, da sem zapečkar in, da ne vem kaj se godi po svetu. Navdihe mi daje kar domača grapa :) !

    @Bin, to je pač sistem selekcije. Takrat je drevesa polastninil tisti, ki je bil najmočnejši in največji. Jaz pa še vedno čakam, da bi se kriteriji zamenjali in bi nekdo s pametjo porihtal zadeve!

  10. bin pravi:

    @mijau
    Samo še malo bi dvignil nogo,pa bi…
    DELORABILCI : DELODAJALCI je naravno stanje stvari.
    En velikk bi lastniki in upravljalci “virov” komu dajali službo, če ne bi potrebovali. Saj vem, še dolgo bo tako, da bo “revež” moral biti vesel, če mu bo “bogatin” DAL DELO. Kot bi človek za vsakdanji obrok potreboval nekoga, ki mu bo velikodušno dal pravico žvečiti?! Kajti prav kmalu bomo prispeli do tam. :sad:
    “Pravica do dela” je eden od temeljev naše družbe. A to po mojem ni pravica do dobro plačane službe, temveč pravica, da si z lastnim delom v čim večji meri zagotovimo obstoj. Kar mora družba v to svrho zagotoviti je DOSTOP DELA VOLJNIM IN ZMOŽNIM DO SREDSTEV.
    Dare je zapisal “sistem selekcije”. Najmočnejši je polastninil. Prav ima. To je čisto naravni odnos v rastlinskih in živalskih združbah. Zakon močnejšega.

    Smo ljudje “samo živali”?? V tem primeru je etično in samoumevno da šibkejši pred neizogibno smrtjo zmagovalca zastrupi, okuži, ali kako drugače uniči. To se v naravi vsakodnevno dogaja. Izpraznjeno področje zasedejo čisto drugi živi organizmi.
    Nismo le živali, temveč imamo neko kulturno družbo, ki nam je kljub telesni šibkosti omogočila preživetje in razvoj? V tem primeru pa “močnejši” nima absolutne pravice olastniniti več, kot je sposoben upravljati. Kjer je zaradi zahtevnosti dela potrebno sodelovanje večjega števila ljudi, je delodajalec tisti, ki svoje delo da, delojemalec pa organizator dela, upravljalec, “lastnik” delovnih sredstev.
    Morda bo komu le dala misliti ta zmeda v poimenovanju partnerjev na trgu dela? :mrgreen:

  11. mijau pravi:

    Bin, v #5 si vprašal, kdo daje delo v proizvode. Torej sem iz tega sklepal, da je ta “delodajalec”. Tisti, ki pa to delo “jemlje” (da ne rečem krade), pa je potemtakem “delojemalec”.

    Torej ravno obratno, kot govorimo in pišemo.

    Zakaj se potem vračaš v #10 z novimi (starimi izrazi) “delorabilci” in “delodajalci”?

    V bistvu tisti, ki iščejo službo, niso delorabilci, ampak služborabilci, oziroma konkretneje denarja rabilci. Tisti, ki jim pa službe ponujajo, pa rabijo njihovo delo zaradi dobička.

  12. dare dare pravi:

    Enkrat sem v neki TV oddaji slišal Dr.Mencingerja, ko je dejal, da se mu zdi ta “prelevitev” iz tovarišev v delodajalce perverzna. Sicer nas pa zdaj nazivajo s sodelavci. :) Mislim, mogoče pa se ni, razen kakšne majhne perverzije, zgodilo nič posebnega !?!
    Vsake deviacije v teh časih pač ne kaže kar s taprve obsojati……

  13. miri pravi:

    Po zadnjih(?)podatkih so večinoma KREDITOJEMALCI.

  14. dare dare pravi:

    :) :) :)

    Kredite so menda jemali že prej. Zdaj so jamravci in jokajo nad neznosnimi zahtevami delavcev, ki bi radi plačilo za svoje delo in , ki ne morejo razumeti, da morajo odplačevati bufe za tista leta, ko so si namesto vlaganj v tehnologijo in razvoj, raje kupovali jahte in nepremičnine. Bogi!

  15. mijau pravi:

    Vračam se na drugi del Binovega komentarja, kjer se sprašuje, ali smo ljudje “samo živali”.

    V naravi se vedno bije borba za preživetje in vedno zmaguje močnejši, sposobnejši. Človek je samo ena od vrst, ki bi brez inteligence bila obsojena na izumrtje. Človeški mladič je najbolj nebogljeno bitje in rabi največ časa in pomoči staršev, da se osposobi za življenje. Zato je razvil nekaj drugih prednosti: je bister, se hitro uči, je inovativen, je brezvesten, je krut.

    Te svoje lastnosti omili s kulturo, umetnostjo, civilizacijskimi normami, vendar vsake toliko njegovi nagoni odvržejo civilizacijski plašč.

  16. Moj Posel pravi:

    Moj Posel
    14.03.2010 ob 16:16 komentar 26

    Od dela še ni bil noben debel, še manj bogat.

    V polno pravni EU se ljudje povezujejo samo in predvsem zaradi lastnih koristi.
    Če želiš zvečer na “Špil” ali ples s svojo hčerjo, potem rabita “varuško” za vnukinjo.
    Lahko jo zaposlita in plačata prispevke preko novo ustanovljenega podjetja.
    To storutev ponudita sosedom in bivšim sodelavcem.

    Lahko najameta študentko preko študentskega servisa in plačata zavarovanje in davek

    Verjetno se za zgornji rešitvi ne bosta odločila.
    Izbrala bosta najhitrejšo in najugodnejšo – takoj bosta “angažirala sosedo” ali babico. Pod-kupila jo bosta s kakšno malenkostjo.

    No tako se začne,…
    Konča pa z brezposelnimi in neusposobljenimi oziroma nekompetentnimi.

    Kako bi se odločila, če bi vsak dan prejela po 20 ponudb za to storitev, ker bi za vaju vsi vedeli , da “dobro plačujeta” in delo z “vnukinko” predstavlja “največje veselje”.

    Ali si že naletel na kakšen slovenski “blog” , kjer bi kdo prodajal svoj dragocen čas?

  17. bin pravi:

    @mijau #11
    /… Zakaj se potem vračaš v #10 z novimi (starimi izrazi) “delorabilci” in “delodajalci”? …/

    Zato, ker nisem hotel biti preveč neposreden. (Žleht) “Delojemalci” so najslabša vrsta tistih, za katere delodajalci delamo. Samo jemljejo naše delo, dajo pa nič. Če jim le rata. :evil:

    #15
    Lepo napisano! :) Tudi ljudje smo samo ena od vrst. Boj za preživetje je tudi naš zakon. Gre za neko anomalijo, na katero sem hotel opozoriti.
    V združbah manj inteligentnih vrst “se olastninijo” najmočnejši, spretnejši, tudi srečnejši, a ko jih ta lastnost zapusti, je njihove lastninske pravice konec. Olastninil jo bo spet drugi “najmočnejši, …”. Tako je zagotovljeno preživetje vrste, ne glede na sposobnosti posameznega člana.
    Človek pa je (v naši, zahodni kulturi) napravil korak v stran. Močni, ki je olastninil, si to po načelu “… kadija sudi” zapiše v trajno last. Četudi ne zmore več niti čevljev zavezati, (demenca ali hromost) ohrani sam ali njegovi (morda nesposobni) potomci izključno pravico do nekoč z močjo pridobljene lastnine v enormnih količinah. Trenutno najmočnejši (gledano celotno!) so (po zakonih te družbe)lahko samo njihovi služborabilci. To pa je ne-naravno stanje in bo prej ali slej pripeljalo do izumrtja vrste.
    Kultura, civilizacijske norme, …, bi morala poskrbeti za to, da lastninijo trenutno najsposobnejši. V prehodnem obdobju, torej dokler ne stopimo na pot nove kulture pa se moramo zavedati, da so o-lastniki dolžni poskrbeti za vse tiste, ki so jim s svojim o-lastništvom odvzeli možnost lastnega gospodarjenja z naravnimi viri. Vzeli so jim drevesa, veliko več dreves, kot jih sami potrebujejo.
    Kultura, civilizacijske norme, … morajo preprečiti slačenje plašča.

  18. dare dare pravi:

    @Mijau …lahko rečem samo “vau” :)

    @Moj posel, ne vem zakaj povezuješ na nek svoj davni komentar!? No, ni važno. Glede sive ekonomije naj ti pa povem, da sem ji bistveno bolj naklonjen kot ti. Ljudem omogoča preživetje in obstoj. In ne bluzi, da bi bil tisti denar,ki bi po tvojem prišel preko davkov v državno malho, namenjen meni. Mislil, res ne bi!
    Če kdo utaji par evrov davka takšni državi?? Da naj bi mel pa še slabo vest. Ne, ne bo šlo.

  19. dare dare pravi:

    @Bin (in Mijau), dobre definicije človeških traparij, majkemi! :) lp

  20. olna pravi:

    Tole s sivo ekonomijo je zanimivo. Po eni strani jo država preganja, po drugi pa jo v določeni meri (načrtno) dovoljuje, ker bi bilo število revežev brez dela na črno še bistveno večje. Kar bi seveda šlo – v tej ali oni obliki – v breme države.

    Pred časom je bil v Delu objavljen članek, ki je govoril o tem, da je v času krize edino področje, ki beleži razcvet, delo na črno. Seveda.

  21. dare dare pravi:

    @olna, seveda je tudi državi po volji, da se ljudje znajdejo. Će bi nas res popolnoma stisnili …. ja, ne vem. :(

  22. miri pravi:

    Zanimivo branje Zorana Senkovića v sobotnem dnevnikovem Objektivu:
    Predrag si,slovenski delavec,predrag

  23. mijau pravi:

    V primerjavi s kitajskim delavcem je naš predrag, v primerjavi z nemškim pa prepoceni.

    Zakaj potem Nemčijo ne vzame vrag? Zakaj vso njeno gospodarstvo ne gre v stečaj?

    Naše delo je menda res predrago – zaradi vsega, kar se obesi nanj. Slaba organizacija, predraga administracija, razsipna vlada…

    Tudi če bi delavci delali zastonj, ne bi šlo skozi.

  24. dare dare pravi:

    @Miri, Mijau, jaz sploh ne vem ali sem drag ali poceni. Jaz imam pred sabo samo lepo svetlo sliko dneva, ko bom lahko s svojo plačo plačal vse račune, ki mi mesečno pridejo v bajto. Kot je rekel Dr.King: ” I have a dream!”

  25. dare pravi:

    Alabolt tettebuh

    http://www.idrija.ws/PNphpBB2-viewtopic-p-37927.html#37927

  26. bin pravi:

    @#25
    A si tud ti zraven? :?

  27. Davčni Zavezanec pravi:

    Preganjanje sive ekonomije ni, ker je preprosto ne more biti.
    Če podjetja ne ustanoviš in ne zaposliš druge osebe enostavno ni potrebno kupiti še davkov in prispevkov.

    Davke in prispevke potrošnik kupi od Dobavitelja, ki mu zraven svoje storitve preproda še DDV.

    V času, ko jaz ustvarjam dodano vrednost in od nje kupim od države še DDV in ga prodam končnemu potrošniku lahko nekatera opravila namesto mene opravi druga oseba. Ta oseba lahko sama kupi davke in prispevke kot samozaposlena ali v prostem času.

    Zato se zavzemam, da si vsak sam kupi prispevke v breme delojemalca.
    Enako, kot kasko zavarovanje za avto – koliko je vreden toliko si privoščiš.

    Davčni sistem je za to, da kupca pravno varuje pred prodajalcem.
    Če nekaj plačaš in ne dobiš ustreznega izdelka ali storitve zahtevaš vračilo kupnine. Če se prodajalec temu izogiba imaš zaradi plačanega davka pravico do pravnega varstva. Pri varstvu otrok v vrtcu pa še odškodninsko odgovornost v primeru malo marnosti varuške. Če to plačaš – pri sosedi , ki ti je priskočila na pomoč verjetno težje izterjaš odškodnino, če zaradi njene malo marnosti povzroči nepopravljivo škodo.

    Dodana vrednost se začne pri porodu in rojstvu otroka – noveda davkoplačevalca. Potrošnikove pravice in odškodninska odgovornost prodajalcev storitev tudi.

    Pravice in krivice niso le med delodajalci in delojemalci.

  28. dare pravi:

    @bin, če že pravim, da sem vedno zraven. :)

    @davčni zavezanec, zagotovo je tako kot praviš. Glede na to, da nimam pojma o čem govoriš. Če bi se mi sanjalo, bi ti pa še bolj pritrdil :) ! lp

  29. sistem pravi:

    Sistemski pristop k zavestnemu so-ustvarjanju družbe prihodnosti
    author:Tadeja Jere Lazanski, Faculty of Tourism Studies Portorož, University of Primorska

    http://videolectures.net/inco2010_jere_lazanski_sispris/

  30. sistem pravi:

    Konferenca o študentskih vprašanjih
    http://videolectures.net/studentska_vprasanja2010_ljubljana/

  31. sistem pravi:

    Inovativna Slovenija Kdaj inovativna Slovenija?
    http://videolectures.net/inovativna_slovenija2010_razprava/

  32. miri pravi:

    Povečini…nakladanje.

  33. olna pravi:

    Yes.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !