Na vse strani mi sega kri,
v vse končiče,
v prste, da stisnejo rokó
in pobožajo ti lice.
V pljuča, da vzamejo si zraka,
svežega, da zaživi,
v jezik , ušesa in oko, da okusijo
svet okoli sebe,
v kožo, mišice,
v erekcije, afekte, akcije in fikcije,
v vse kar se mi sploh kdaj zgodi
še v obraz včasih v zadregi
in v konico nosu, da v mrazu zardi.
In….. s to malo
tekočine;
odrivam to gnilobo,
ki zasipa mojo glavo
in vlečem k sebi
pomladne dni,
plavolase otroke
in žensko nežnega pogleda.
S to malo tekočine,
ki v meni utripa na ukaz
zdesetkanih nevronov.
Ni čudno, da sem utrujen.
4 odzivov ↓
Saj bo bolje.
olna // 27.06.2010 19:24
Dare, vse to … spada zraven.
@1danica, a misleš??
@Olna, se pravi, da bi se moral prej posvetovati glede stranskih učinkov z zdravnikom ali farmacevtom ???
olna // 28.06.2010 20:32
Tako nekako, ja. Ampak šalo na stran – po vsem, kar se ti je v zadnjem času dogajalo, ti velikodušno priznam pravico, da si utrujen. (Mislim tisto pozitivno dogajanje, za katerega tvoji komentatorji vemo – gotovo je bilo pa še kaj, česar nisi ravno objavil).
Komentiraj