dare.likar@siol.net

SREČNI DARE

23.06.2010 · 20 komentarjev

Verjetno mi ni treba posebej poudarjati, da nimam navade puščati svojega bloga tako vnemar več kot nekaj dni. Odkar sem mu vdihnil njegovo virtualno življenje, sem ga le redkokdaj pustil brez nege več kot par dni. Vendar v teh dneh pa, naj zveni še tako domišljavo, preprosto ne najdem pravega motiva, da bi se mu posvetil. Razlog? Ja, saj drugi pišejo o meni! Ha! Če pa to ni res nekaj posebnega!?

Moram povedati tudi, da sem si pri tistih, ki so bili prisotni na predstavitvi moje bukve, tudi izgovoril nekaj pavze. Konkretneje, napovedal sem, da bom spal na lovorikah in gledal fusbal.
No, nogometa ne gledam ravno toliko, kot bi si želel. Hoditi moram na šiht in še kakšna druga nepotrebna formalnost moti moje enostavne, nezahtevne, skromne načrte.

Vsekakor pa moram, kljub temu, da so to prijazno storili že drugi, tudi sam na kratko opisati našo predstavitev. Lokacijo in ostale formalnosti sem predstavil seveda že pred tisto soboto. Tako smo morali samo poskrbeti za to, da smo uredili prostor, na mize postavili nekaj dobrot in čakali ljudi. Skladno z vremensko napovedjo je, bolj kot se je približevala tista ura, bolj je lilo kot iz gigantskega brezdanjega škafa. Poleg tega pa še nekako deset minut do sedmih še ni zgledalo, da bo prišlo kaj posebno veliko ljudi. In takrat, ko sem bil že kar malo na trnih, so v nekaj minutah avtomobili zapolnili parkirplace in ljudje od blizu in daleč napolnili tisti predstavitveni prostor, da je bilo veselje.

S katerimi besedami in kako sem ljudi pozdravil, pa tudi kaj sem odgovarjal svoji »spraševalki« Mileni Miklavčič, tega ne vem prav posebno dobro. Trema in podobne podzavestne stvari so me napadle bistveno bolj, kot je menda zgledalo. No, vse skupaj je kmalu izginilo. Presrečen, ker se mi ni v grlu naredil cmok in sem lahko sproščeno odgovarjal svoji spraševalki, sem na vsa vprašanja odgovoril in zgledalo in slišalo se je vse skupaj dokaj zabavno. Precej smo se nasmejali, ljudje so zaploskali in vsi kamni, ki so se tiščali ob prestrašeno in takšnih nastopov nevajeno srce, so se tik tak odvalili v neznano.

Spoznaval sem samo še najlepše strani ukvarjanja s pisanjem. Pohvale, čestitke, pisanje posvetil in podpisovanje SVOJIH knjig. Stvari, ki jih še pred kratkim nisem niti sanjal. Na vse konce domovine je odšel lep del tistega kupčka.

No, pa ne takoj. Z veliko večino smo še kar nekaj časa posedeli in pokramljali. Z mojimi domačimi, z blogerskimi znanci, s prijatelji z mojega spoštovanega omizja in z veliko delegacijo literarnega društva RIS. Vsaj dve uri se nam ni nikamor mudilo. Najvztrajnejši smo okupirali verando in svojega prostora nismo zapustili še kar nekaj ur. S svojo prisotnostjo smo vizuelno in zvočno popestrili podobo Spodnje Idrije vsaj do druge ure.

No, toliko sem se kljub vsemu moral oglasiti. Veliko smo čestitali, spodbujali in odobravali. Veliko sem se že zahvaljeval. Pravite tudi, da sem dokaj dobro povedal stvari. Vendar pa še vedno ne vem, če sem znal zares povedati, koliko mi pomeni vse to , kar se mi je te dni zgodilo. Črkarije in liki, ki nastopajo v njih, vse to je postalo pomemben del mojega življenja. Z njimi sem uspel povedati veliko stvari, ki so se drenjale v mojih mislih. Bogve pa, če sem sposoben prepričljivo pokazati svoje tako osnovno čustvo, kot je takšna sreča, kot sem jo občutil te dni. Hvala še enkrat vsem skupaj in …. Gremo dalje. Dare

  • Share/Bookmark

Kategorije: Aktualno · moja knjiga · črkar



20 odzivov ↓

  • olna // 23.06.2010 09:48

    Ko sem tole prebrala, se je pa meni zgodilo nekaj redkega: ne vem, kaj naj rečem.

    Ampak bom vsaj poskusila. Recimo: veselim se s teboj. :razz:

    In se že zdaj naročam na Daretova zbrana dela, virtualna in knjižna.

  • batabata // 23.06.2010 12:47

    Dare,

    iskrene čestitke!!

    Rada te prebiram in z veseljem bom tudi tvojo knjigo prebrala, če bom kdaj imela to priložnost.

    Še enkrat čestitke in le tako naprej.

    lp Bata

  • miri // 23.06.2010 13:44

    Ravno sinoči sem razmišljal ali je Dore zaspal na lovoriki.
    Tudi jaz ti čestitam,čeprav me(to pot)ni bilo zraven.
    Gremo naprej,praviš.Včasih so še dodali:v boljše čase.

  • Simona ReboljSimona Rebolj // 23.06.2010 14:44

    Čestitam! Res si inspiracija v več ozirih.

    Z veseljem bi prišla na predstavitev knjige, če ne bi bila tako tipična Ljubljančanka, ki se ji zdi vsak iz Ljubljane oddaljen kraj potovanje na drug konec sveta, za kar si neverjetno težko organiziram prevoz tehnično in časovno. No, pa tudi zamudila sem objavo, ker večino blogov, ki jim sledim, prebiram kampanjsko, kot počnem večino stvari v življenju. Teden dareta ob večerih na primer, ko prebiram zapise za nazaj.

    Kakor koli … vsaj v mislih sem prisotna in vesela, da lahko že nekaj let spremljam tvojo življenjsko pot preko bloga in opazujem, kako znaš iz opek, ki jih zlagaš in prelagaš v življenju, tudi gradit, zato si srečni Dare. Čestitam še enkrat.

  • daredare // 24.06.2010 12:37

    @Olna, zbrana dela avtorji verjetno izdajajo šele potem , ko ostarijo in se začnejo vdajati nostalgiji ???! :)

    @Bata, lepo. Hvala!

    @Miri, ko so me v soboto spraševali, če že imam spet kaj v delu, sem odgovarjal točno to. Zdaj bom spal na lovoriki in gledal fusbal. Kako bo v resnici, tega pa ne vem. To se mi pa dogaja, že odkar sem prvič kaj napisal. Vedno imam občutek, da sem spravil na “papir” zadnje črke in zadnji navdih :) !

  • daredare // 24.06.2010 12:59

    @Simona Rebolj,

    tudi o tem sem govoril v soboto, da so me ravno na blogih po začetnih težavah, mislim, po tem ko me je začelo obiskovati malo več kot pet ljudi na dan, začeli presenečati tako zelo pozitivni odzivi. Moje pisanje so nekateri označevali z zelo zanimivimi pridevniki. Ko sem tako dobre kritike počasi dobival tudi od ljudi, ki sem zanje vedel, da niso kar tako neka internetna blebetala, mi je šele počasi začela rasti samozavest. Da bi objavljal zgodbe v knjigah in podobne stvari, to pa je bilo še jako daleč od mojega razmišljanja.
    Po drugi strani pa sem vedno rad poudaril, da nisem eden tistih, ki pišejo cele štrene tekstov in radi skoraj vedno začnejo z nekakšnim opravičilom široki javnosti, da pišejo zgolj in samo zase in da jim maksimalno visi dol, ali kdo na svetu to prebere ali ne. Ne, stalno sem imel veliko željo, da to doseže čimveč bralcev pa tudi, da doseže prave bralce.
    Kljub temu pa sem bil, majkemi, še vedno presenečen, ko je kateri od “znanih” blogerjev ocenil moje črkarije kot nekaj kar ima nedvomno višjo vrednost od povprečja.
    In če se kaj v teh letih imenuje presenečenje, potem to oznako zlahka nalepim blogerki Simoni Rebolj :) !
    Že prvi moj komentar, ki sem ga napisal v zvezi z “neko” družinsko tematiko, se ne spomnim dobro, že ta je prišel skozi. Nepohojen, neraztrgan in cel. Komentiral sem precizno, podrobno in visoko kvalitetno analizo in ostal živ. :) Še več, moj komentar (kot pozneje tudi moje zgodbe), je dobil oznako, da je sicer kratek :) a učinkovit.
    Tvoje bloge redno, se pravi tudi dokaj redko, preberem. Dodati ponavadi nimam kaj pa tudi komentatorji, ki se spopadejo s tabo, prežvečijo večino kar bi sploh lahko bila dilema.
    Da se zadržuješ na blogu le občasno, tega mi skoraj ne bi bilo treba praviti. Domnevam, da podobno misliva o tipih, ki so prisotni vedno in vsak dan in že leta živijo samo za to, da zvečer svojim ostarelim mamicam kažejo številke o obisku svojih strani, ki jih dan za dnem oživljajo tako, da nanje lepijo vse kar jim pride pod roke in kar lahko vsaj za en klik pritegne pozornost ljudi.
    No, jaz imam kljub vsemu nekoliko boljšo družbo. Od teh ljudi sem se tudi marsikaj naučil. Verjetno tudi zato, ker sem s takšnim namenom tudi pridružil ostalim, vsekakor pa ne z zato, da bi jaz solil pamet drugim ljudem.

    Simona, hvala za lepe in prijazen komentar. Lepo vabljena na še kakšen (občasni) obisk in vse lepo ti želim še naprej.

  • olna // 25.06.2010 14:04

    Dare 5, tudi zgodbe, zbrane v eni knjigi, so zbrana dela. (No, ja malo se izgovarjam, saj imaš seveda prav).

    Ampak vseeno: Ko bodo nekega daljnega dne (ko bova midva že pisala nebeške bloge in komentarje) tvoji potomci (jih bo kar nekaj, ha? :) ) upravljali s tvojimi avtorskimi pravicami, bodo lahko moji potomci (jih bo bistveno manj… :( ) s tem mojim komentarjem dokazovali, da se je njihova babica nekoč naročila na tvoja kompletna zbrana dela in bodo morda dobili kakšen popust! :D

  • olna // 25.06.2010 14:06

    Dare 6, zelo zanimivo tudi za nas, ki nismo Simona R. :)

  • daredare // 26.06.2010 15:56

    @olna, ne vem koliko časa se že zabavaš s komentiranjem na blogovju, vendar je bila pred tremi in več let tukaj res čisto drugačna klima. In prav na smeh mi je šlo, ko sem prebral to o zbranih delih. Takrat so se namreč nekateri očitno počutili tukaj kar nekakšne zvezde in so v svojih kategorijah imeli tudi rubrike kot “best of…” ipd. In stalno je kdo “grozil”, da bo zapustil siol in podobne neumnosti. Jaz sem takšne imel malo za norca, oziroma sem jih hotel imeti. Bogve koliko ljudi je prebralo in poleg tega še razumelo mojo objavo:

    http://daretovblog.blog.siol.net/2008/01/10/pe-ve-ce-zvezde/

    No, nekateri so bili pa res dobri. Zloba, chef, Fetalij, Sosed in seveda še marsikdo. Ostala sta od takrat od takšnih samo chef in neumorna IrenaSirena, ki še vedno uspeva držati kontinuiteto pri tistem kar počne. Potem pa je tu seveda še SimonaRebolj. Ne vidim smisla v tem, da bi zdaj delal neke lestvice ali analize, kdo je bil dober, kdo še boljši itd. Vsekakor, kar je pisala SR, se mi je že od začetka zdelo na nekem višjem nivoju. Zato pravim, da sem bil jako presenečen, ko se je ustavila med mojimi črkarijami in v njih nekaj videla.

    To, da smo nekateri ostali tukaj in še vedno pišemo podobne in podobno dobre reči, pa nekako ne vem, ali je to dobro ali ne. Ali je to znak, da nam ne zmanjka idej ali bolj, da se ne moremo spomniti ničesar novega :) !
    Tako kot v fabriki. Tako za en drek je bilo kdaj, pa še vedno vztrajamo tam. Eni 20, nekateri celo preko trideset let. Sprašujemo se lahko edino, ali ostajamo tapridni ali tabutasti :) !
    Ma ja, primerjava pač!

  • DajanaDajana // 26.06.2010 16:09

    Ja. Simona Rebolj je res na nivoju. Arturja Šterna. ;) In ja, nekateri smo imeli res rubrike “best of”, tega ne boš mogel kar tako požreti, kenede, Dare? In nekateri smo bili tako strašno napadani, da smo morali enostavno stran iz Blogosa in odpreti svoj Blogos. :) Ja, in nekateri so potem, ko smo jim rekli, naj že enkrat napišejo knjigo, to naredili pred drugimi. Potem so eni padli v depresijo, drugi pa ne. In življenje teče naprej. Nekateri ljudje so taki in nekateri drugačni. Tako kot vedno in povsod. In nekateri si – bože moj, drznejo napisati v kategorijo “best of”, še preden imajo natiskano knjigo. ahahahaha In drugi si drznejo pri Superpametni SuperNovi SuperSimoni komentirati izven konteksta. In so zato označeni za pofukano budalo bedasto itd.

    Torej: sto ljudi sto čudi.

    Aja, nekateri bi morali – po navodilih najboljše slovenske jasnovidke – se utopiti v Ljubljanici in se obesiti. Da bi naredili prostor za najboljšo slovensko pesnico vseh časov, ki bo prihodnja predsednica Slovenije. ;)

  • daredare // 26.06.2010 16:24

    @Dajana, glede vsake besede vem o čem govoriš. Približno. Približno pa zato, ker se nikakor in za nobeno ceno nisem nikoli spuščal v prepire in polemike na blogih. Zagotovo boš pritrdila, da tudi midva nisva imela nobenih “kurcšlusov” ! Tudi pri SR sem ponavadi ostal pri tem, da sem prebral objavo, nisem pa se spuščal v komentatorski pinkponk. Še manj verjetno je, da sem kdaj na drugih straneh o kom pisal kaj zelo slabega.
    Teh stvari se tukaj preprosto ne grem. Mogoče imaš pri takšnih ljudeh občutek, da nimajo problemov. Da ne vedo nič o depresijah, da niso nikoli od nikogar napadani, da nimajo težav v privatnem življenju, težav z zdravjem ali še drugih sto stvari.
    Zagotavljam ti lahko, da se motiš. Samo nekateri se pač odločijo o vsem kar se dogaja njim in ljudem okoli njih, razpravljati in to razglašati čimveč ljudem, drugi pa ne.
    In ravno tako je meni čisto vseeno kakšen človek je SR v privatnem življenju in kakšna oseba si na primer ti. In o komerkoli bo kdo napisal kaj pozitivnega, me to ne bo spravilo v obrate.
    Nekateri so pač pripravljeni nekoliko bolj pasti noter :) !Drugi se združujejo v klike, tretji sproščajo skozi takšne ventile svoje boleče frustracije.
    Jaz, Dare, ponavljam stotič, si želim samo pisati svoje zgodbice. Pika!

    Dajana, lep pozdrav in lepo se imej še naprej! Dare

  • milenči // 26.06.2010 17:01

    Živjo Dare,
    evo, sem s 4-dnevnega dopusta, če sem “preživela ” družbo svojih 2 sester, bom pa tudi še kakšen cilon, hehehe….
    Mimogrede, upam, da se vidimo v sredo na Blogoziji, morda bo tam tudi Simona, pa še kdo?
    Ti_ prideš?
    Verjetno, ane?
    Tvoja knjiga že potuje naokoli, zmeraj, ko dobim v roke kaj zanimviega, le-to delim s prijatelji….Nenazadnje tudi zato, ker me k temu spodbuja alstna radovednost, kaj bodo o napisanem povedali….

    Pa še nekaj: v ponedeljek so Žirovke razstavljale svoje EU_ čipkaste grbe v preddverju parlamenta….novinarjev je bilo kolikor hočeš….Pa je bil tam le strašno majhen delček narejenega in predstavljenega konec aprila v Žireh.
    Pa misliš, koliko novinarjev mi je na žirovsko MEGA RAZSTAVO uspelo spravit?!
    Ne sprašuj, ker sem imela morilske misli
    :-)
    V Lj.- , ko so na imeli pred nosom- ja, tja so pa prišli!

    Skratka- hočem reči, Dare, da ima tvoja knjiga samo en minus v primerjavi z ostlaimi t. i. “ljubljanskimi”: krst je , žal, dožćivela “le” v Sp. Idriji….
    Če bi v Lj……
    hmja…
    Toliko…..pa tudi tokrat me beri še malo med vrsticami….
    ne bo grizlo
    :-)

  • miri // 26.06.2010 17:11

    Koliko jih v Ljubljani pride na razne prireditve ne bi razpravljal.Zanima me samo,koliko bi jih bilo ,če zraven ne bi bile kamere in alkohol.Potem pa nas posiljujejo z nekimi bolnimi izjavami po raznih TV-jih.

  • daredare // 26.06.2010 17:48

    @Milenči, o novinarjih bi se pa res dalo kaj napisat. Posebno odkar imamo rumene medije tudi pri nas. No, saj verjetno sem se že kdaj zgražal na kakšnem blogu zaradi žurnalistov, mislim tistih, ki snemajo samo tiste priče dogodkov, ki pred kamerami bruhnejo v jok in upoštevajo samo takšna mnenja, da lahko na prvi strani čez članek nalepijo zlovešči napis “srhljivo!”. :)

    Moja knjiga?? Ja, verjetno bi bilo lahko tudi še kako drugače. Vendar lahko mi verjameš, da sem maksimalno zadovoljen. Pa tudi oddahnil sem si od vseh skrbi, kako bom speljal zadevo. V promet sem tudi spravil skoraj že dovolj izvodov, da lahko govorim o pokritih stroških. Da to pomeni precej preko sto komadov, ki jih imajo ljudje doma in da imajo ti ljudje družinske člane in da knjigo posojajo sosedom. In da me kdo ustavi v štacuni ali pred blokom in mi čestita. Mislim, slave do vrh glave zadosti.
    No, glede na to, da sem dobil tudi dve ali tri drobne kritike zaradi napakic in mogoče tudi zaradi “osnovnega” modela bukve, sem se pa odločil, da bom čez leta izdal tudi ponatis v trdih platnicah s pozlačenim robom, vsaka v svoji skrnjici napolnjeni z dišečimi oblanci… Ma se hecam. Res sem zelo zadovoljen. Na blogozijo pa upam, da bom tudi prišel.Še to moram pogruntati,kje je DSP in tisti njihov vrt.
    A bo pršu tudi kakšen novinar?? :)

  • daredare // 26.06.2010 17:52

    @Miri, ha, to kar ti omenjaš je pa že nekaj okoli snobov. Ja, to je pa posebna vrsta ljudi. Spomnim se nekega slovenskega glasbenika, ko so ga na teveju vprašali, če bo šel na Pavarottijev koncert v Ljubljani. Odgovoril je, da ne bo šel, ker bo tam preveč privatnikov …. zidarjev in vodovodnih inštalaterjev :) , več kot tistih,ki imajo kaj pojma o muziiki!

  • miri // 26.06.2010 18:31

    Dore,da pa zidarje prištevaš med bogataše(ali pa med nepoznavalce muzike),mi pa ne gre v bučo.

  • daredare // 26.06.2010 18:37

    Miri, samo citiral sem izjavo :) ! Imel pa je tip v mislih lastnike gradbenih podjetij, ne poštenih zidarjev. No, vsaj mislim tako! :)

  • bin // 27.06.2010 00:40

    Milenči, že spet ti moram nasprotovati. :twisted:
    Ne gre za Lj. vs Žiri, temveč gre za parlament. Če bi takrat na žirovski razstavi paradirali parlamentarci ali celo kakšen častni konzul, bi bilo vse rumeno. Celo brez dnevnic, ko je že kriza.
    Daretova knjiga je bila pa vsaj s čisto vodo krščena. ;)

  • milenči // 27.06.2010 08:11

    matkurja, Bin, kdo bi si mislil, da se bom- po enkajdnevnempoležavanjupoplaži- strinjala v celoti s taboj
    :-)
    :-)

  • mijau // 3.07.2010 09:24

    Milenči, koliko Ljubljančanov pa misliš, da bi prišlo na predstavitev knjige “nekega” Dareta Likarja, če še Pavarittija ne pridejo poslušat?

    Čeprav bi se zagotovo zabavali.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !