dare.likar@siol.net

Kako sem verjel v nekega Janeza

17.03.2010 · 23 komentarjev

Ta iz arhiva izvlečen spis mi je pri srcu predvsem zato, ker je med prvimi mojimi pisarijami, ki se mi je zdelo, da so jih opazili in pozitivno ocenili nekateri zelo zanimivi ljudje. Sicer pa sem slučajno naletel nanj. Zdel se mi je hecen in primeren za ta trenutek,ko v medijih mrgoli stokanja okoli tega, kako nikomur več ne moremo zaupati

Zadnje čase imam velikokrat občutek , da me zasipajo s podatki , ki bi menda morali v meni sprožati miselne procese . Kar nekako zahtevajo od mojih zdesetkanih nevronov, da te podatke predestilirajo in povlečejo logične misli iz njih. Takrat se vedno znova podzavestno vprašam kako bi lahko jaz imel prav čisto svoje mnenje. Ma kaj lahko? Kako bi sploh smel misliti čisto nekaj svojega! Pa saj ja nisem Janez!!

Ko je mali Darko še hodil v bolj male šole in nekaterih razlik še ni razumel prav posebno dobro, se je v njegovih malih možgančkih za vse večne čase razvil center za počasno paljenje in iskanje smeri mimo. To sta sicer v splošni nevrologiji nepopolno definirana sektorja a zelo pogosta pri povprečno intelegenti populaciji , ki izhaja iz klerikalno proletarske malomeščanske družbe. V glavnem tak osebek redko pravilno usmeri svoje potenciale, če pa že, to stori prepozno.

Janezek pa je svojo pot že kaj kmalu pravilno usmeril ne meneč se za svoja leta in še ne do konca razvite miselne organe. Njegov mali korak je delal gaz za prihodnje bolj pomembne, bolj korajžne in bolj velike.

Dare je šolo obvladal. Dobival je značke Iva Lole Ribarja, čeprav ni vedel kdo so bili ti trije, vpisal se je na gimnazijo in od tam kljub uspehu pobegnil po dveh letih, ker je potuhtal , da je pravi dedec kovač. Šolo, ki jo je pozneje končal, je kronal s tem , da je pri praktičnem delu ošpičil kos rjastega betonskega železa, ki ga očitno ni bilo škoda. Za popoln triumf je iz taistega železja naredil pravo zidarsko klamfo. Žarel je od ponosa.

Janez je v šole zakoračil z drugačnimi koraki. Ko je vstopil skozi široka vrata je stavba začutila, da bo dolgo njen. Končal je gimnazijo, končeval fakultete, partijske tečaje in na vrhu strme gore učenosti ga je čakal doktorat. Prav tako kot mali kovaček, ga je koval na nakovalu modrosti in nazadnje z obdelanim, izpiljenim korakal proti Olimpu. Na vrhu stopnic ga je čakal sivolasi profesor in mu v roke podal v tulec zvezano diplomo, na glavo pa posadil kartonsko pokrivalo. Janez je trdno stiskal tanke ustnice in srepo gledal v bodočnost, kot bi poziral za duplikat torinskega prta.

Dare je šel delat svojo državo na nepreklicen poziv. Oprtal je puško, napolnil žepe s patroni, poljubil mlado ženo in zbegan odšel v hosto. Tam se je boril. Dva dni se je boril s strahom in štirinajst dni z dolgčasom. Pri tegobah tistih štirinajstih dni si je pomagal s pivom in iskanjem gob. Taroka ni obvladal.

Janez je državo delal z velikimi in modrimi potezami. Tam je bil kot vodja, kot veliki mož. Oblikoval je svobodne dni , ki jih sedaj živimo. Še vedno je stiskal svoje tanke žnablje in se že vidno šibak razdajal svojim ljudem.

Dare je v svobodi delal zelo običajne stvari. Ljubil je svojo družino, za golaž ob treh je kupil malo mesa, enkrat na tri leta je pobelil stanovanje in pozimi očistil sneg okoli bajte. Pogosto si je privoščil pretirane količine pijače.Takrat je pogosto neartikulirano psoval cigane in se posmehoval gejem. Tudi mesa je pojedel preveč, posebno svinjine. Za nameček je tudi sam kdaj predelal prašiča v klobase, odrl nekaj zajcev in poleti zaklal kozliča.

Janez je v svobodi vzljubil življenje. Odpovedal se je mesu in preziral je v krzno oblečene dame. Sam si je pekel kruh in se sprehajal s svojim prijaznim kužkom. Romskim materam je zaželel prijazne božične večere in strpnost se je bleščala iz njegovih drobnih oči.

V svobodi , ki nam jo je Janez prinesel, smo v opoju demokratične moči šli na volitve. izbrali smo velike ljudi, ki imajo častne in plemenite ume. V te pa jaz ne zmorem dvomiti.

V Janeza pa tudi nisem mogel. No way!

  • Share/Bookmark

Kategorije: črkar



23 odzivov ↓

  • miri // 17.03.2010 13:52

    Janez je odšel.Kar smo pa potem izbrali…bog nam pomagaj!

  • MarijaMarija // 17.03.2010 15:00

    :D fin zapis, res! :D

    Če pustim politiko ob strani, beseda ali dve o šolanju: ljuba mi je domislica Marka Twaina, ki je dejal, da ni nikoli pustil, da bi se šolanje vmešavalo v njegovo izobrazbo. Hehe. Pa ne da zametujem kakršnokoli šolanje, samo izobrazbo pogrešam. Pa če je človek kovač ali boem. :-)

  • olna // 17.03.2010 16:16

    Dare, v nekem starejšem črkarju si napisal, da si “navaden kovač”. A ja? Mislim, da si zelo nenavaden kovač. :)

  • Moj Posel // 17.03.2010 17:15

    Prehito pišeš, za (K)kovača …
    To sem šele danes opazil.

    A je to? To je, verjeli ali ne, moj bend !!!!
    http://www.starovino.si/

    Ali ste se kaj posneli?

    Slika pove več, kot tisoč besed.
    Film, pa razgali?

  • miri // 17.03.2010 18:10

    Dore,rabiš menagerja!

  • mijau // 17.03.2010 19:06

    Ali je ta Janez pravi Janez, ali le prispodoba slovenskega politika, ki ga primerjaš z delovnim človekom?

    Sedaj bi moral še napisati, kaj se ti zdi, kateri je srečnejši. Oni, ki si želi na vrh, pa ga morda nikoli ne bo dosegel, ali kovač, ki je zadovoljen, če mu lepo uspe klamfa.

  • daredare // 17.03.2010 20:26

    @Miri, saj na koncu je že pokojni Janez kdaj pa kdaj rekel “za božjo voljo!”

    @Marija, točno to naredi! Politiko pusti ob strani. Tudi jaz jo bistveno bolj puščam ob strani, kot morda zgleda v tem spisu :) ! lp

  • daredare // 17.03.2010 20:33

    @Olna, saj sem res mogoče občasno malo čuden. V bistvu je to v trenutkih slabosti :) !!

    @Moj posel, moja muzika je na rimski cesti med kvadrilioni glasbenih zvezd nepomemben, tih in komaj slišen siv kamenček. Moj največji glasbeni dosežek je, če se ima zaradi mojega muzikarjenja kdo kakšno soboto tako fajn, da še v nedeljo zjutraj misli, da ni bilo ravno slabo! :) lp

  • daredare // 17.03.2010 20:39

    @Miri , a money žera ?? Dobro, če kdo upa zrihtat kakšno ohcet, lahko računa na nekaj evrov. Al mu pa šeškalco prnesemo :) !

    @Mijau, a veš da sem ti prav hvaležen za vprašanje. Sem se že ustrašil, da nihče ne bo videl v moji črkariji niti sence kakšne prispodobe. Jaz pa sem mislil, da jih kar mrgoli. Prispodob o naivnosti poštenega človeka in zmotah, ki jih vsak spoznava, ko pogleda kdaj nazaj. O vprašanju, kaj nam je prinesel ta čas in še polno takšne šare bi se dalo predebatirat. Ne preveč resno, ampak vseeno. Še najmanj pa bi želel blatiti spomin na nekega prezgodaj umrlega človeka, pa čeprav je bil politik. Poleg tega pa sem to spisal, ko je bil še čisto živ. lp

  • bin // 17.03.2010 20:46

    Tudi tebi Dare se je dobro razvil center za počasno paljenje. ;) Da nisi kaj v žlahti s tistim Darko(to)m?

    Dva nasveta na “prvo kepo”:
    1.) Predvsem je važno, da zavzeto prodajaš! Tudi če nisi nič naredil (proizvedel).
    2.) Ne prehitevaj! S pretirano pogostno ponudbo si boš znižal ceno in pokvaril posel.

    Upam, da vsaj center “za smer mimo” nekoliko spi. ;) :)

  • daredare // 17.03.2010 21:02

    @ et tu, Bine ?

  • mijau // 17.03.2010 22:12

    Pieteta je pieteta, ampak Janezov je več.

  • olna // 17.03.2010 22:43

    Jaz vem vsaj za enega, ki je preveč.

  • daredare // 18.03.2010 10:10

    @Mijau, tebi ni treba posebej praviti. Ponekod kar vsem Slovencem radi rečejo Janezi ( in se počutijo ob tem pametni kot hudič :) )

    @olna, to je pa spet nekaj okoli politike! Ma se hecam, ampak se mi pa zdi zanimivo. Ko sem pred dolgim časom nekje objavil to o Janezu, ni zgledalo da bi komu šlo kaj prida v nos.

    http://www.rtvslo.si/blog/likard37/kako-sem-verjel-v-nekega-janeza/39768

    Očitno je zdaj po par letih še bolj napeto. :)

  • bin // 18.03.2010 20:15

    @Dare #11 :D
    Vsi se najdemo v četverokotniku katerega določata diagonali Janez(ek) – Darko in (imenujmo ju tako) Zoran – Boris. Včasih smo bliže enemu, drugič drugemu oglišču.

    Verjetno gre v resnici za mnogokotnik z nasproti postavljenimi pari oglišč in še kakšnim “iberčnim”? A kaj bi komplicirali stvar. Saj se razumemo že z majhnimi količinami. :)

  • dare // 19.03.2010 09:24

    Ne gre skozi komentar pa ne gre :( :(

  • dare // 19.03.2010 09:25

    Aha, zdj je pa šou. Bin, to s temi oglišči mi ni čisto jasno. Mogoče so pa eni Janezi vsak v svojem oglu, Dareti pa so na sredi in se oni žogajo z njim ????

  • olna // 19.03.2010 10:37

    Pa še dandanes zanesljivo ne moreš vedeti, ali je Dare res Dare in Janez res Janez in Zoran res Zoran in Srečko res Srečko…in kdaj bo kdo skočil v vlogo tega ali onega…brrrr. :)

  • mijau // 19.03.2010 10:42

    Jaz sem tudi včeraj hotel napisati Binu, da ne razumem njegove trigonometrije, pa mi ni sprejelo komentarja.

    Pa ne samo to. Tudi na svojem blogu Binu nisem uspel odgovoriti, ko me je označil za lučonosca. Hotel sem to prevesti v latinščino.

  • bin // 19.03.2010 12:18

    Mijau je bolj družboslovne sorte, zato bom najn naslovil razlago “svoje” trigonometrije.

    V vsakem od nas je vsaj malo Janeza, Dareta, Zorana, Borisa, …, zato so tista oglišča zgolj teoretična. Tako sem torej mislil: Na “ravnini” omejenimi s stranicami vseh temeljnih človeških lsastnosti nismo zasidrani na enem samem mestu. Zdaj sem, zdaj tja se vsaj poskušamo premikati.
    Vzemimo torej svet tak, kot je v resnici.??
    Nekdo je Janez v državi, doma pa niti Dareta ne zmore, drugi pa je prav doma pravi Janez. In seveda še vse druge kombinacije.
    Olna me je že razumela. :) Čeprav je brrrr nepotreben. Tako pač je!

  • mijau // 19.03.2010 14:57

    Olna, ali si ti res razumela Bina na podoben način? Šepni mi, če nisi, da ne bo užaljen!

  • Nejc // 25.05.2010 23:49

    Eden boljših (če ne najboljši, kar sem jih prebral) zapisov na tvojem blogu. Me je prijetno nasmejal. Tako resničen.

    Pozdrav!

  • daredare // 26.05.2010 12:31

    Nejc, hvala ti. Z resničnostjo pa je že tako, da bolj ali manj vse kar piše na teh mojih straneh nekako izhaja iz resničnih dogodkov. lp

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !