dare.likar@siol.net

Aroganca

5.03.2010 · 7 komentarjev

Zelo pogosto na svojem malem radiu, ki mi brenči nad stružnico, poslušam ljudi, ki kličejo na radio in komentirajo politične ali gospodarske tëme. Seveda so ti klicatelji zelo različni. Nekateri so umirjeni, modri, drugi spet zelo agresivni. Vsekakor pa je zadnje čase velika večina takšnih, ki izražajo svojo jezo in obup. Jamrajo nad nemoralo in nesposobnostjo ljudi, ki nas vodijo. Bentijo nad nečloveškimi odnosi med delodajalci in navadno rajo, nad neznanskim bogatenjem elit in vse večjo revščino na drugi strani.

Radijski spiker običajno mirno posluša in šele, ko postane napad predolg, poskuša zadevo pomiriti ali prekiniti s kakšnim dodatnim vprašanjem. Tako je včeraj pri eni od takšnih oddaj, povprašal jezno poslušalko:

“Pa mislite, da je res vse tako slabo?!”

Ženska ni niti za milimeter odstopila od svojega mnenja in je nedvomno vztrajala pri tem, da je vse skupaj čisto na dnu. Na dnu od dna, vsedlina na dnu greznice.

No, dobro, sam sicer mislim, da ne živim čisto najslabše kolikor je mogoče. Celo to velikokrat pomislim, da se imam na tem planetu kar luštno.

Me pa nekaj stvari zadnje čase res malo muči. Začenjajo me razjedati in majati mojo trdno, zadovoljno pozicijo. In od teh stvari ena še posebno kraljuje nad drugimi. Ne vem kako bi ta pojav točno poimenoval, gre pa za nekakšno vse bolj izrazito, podcenjevalno aroganco.

Dogaja se mi vsepovsod in vsak dan. Z vseh strani me obstreljujejo z njo. Nikakor ni tem napadalcem jasno, da je to nizka in sramotna igra. Veliko bolj moško in dostojno bi bilo, da bi mi nekdo rekel:

“Dare, ti si en čisto navaden butelj, ki ni vreden, da gazi ta svet in troši čisti zrak, kar ga je še.

Ne, pa se to ne zgodi.

Zgodijo pa se drugačne stvari. Zgodi se na primer “zdravstvena reforma”. Pa saj bi človek razumel. Država je pač požrešna in neljubeča mati. Mora grabiti in talati predvsem svojim izbrancem. Pobirati je treba šibkim in bolehnim, saj od tistih pa ja ni veliko več za pričakovati. To bi človek, sicer z grenkobo v grlu še razumel. Vendar pa potem pride na vrsto tisto:

“Zagotovo pa nikakor, nikoli in nikdar ne bo noben pacient za nič prikrajšan!

Ma mislim, zakaj mi to delate? Ne me jebat , majkevam! Ne me imeti za debila, ki je pripravljen kupiti karkoli mu stegnete pred bedasti fris.

Vzeli boste del bolniške, vzeli mamicam nadomestilo za dan nege otrok, športnike uvrstili v rizične skupine in jim zmanjšali nadomestila, skrajšali bolnišnično oskrbo in še sto stvari, vendar nihče ne bo za nič prikrajšan. Vidi hudiča?!

Me prav zanima koliko se je počitila za karkoli prikrajšana moja stara mama. Zdaj že dve leti počiva na nebeških zelenih poljanah, ki je vanje verjela in si jih več kot zaslužila. Zadnji dve leti je od silnih bolečin lahko samo še ječala. O tem kaj misli o zdravstveni politiki je težko sploh kaj povedala. Med drugim so jo bolele tudi kosti. Zaradi osteoporoze seveda. Na zadnjem pregledu pa so dohtarji ugotovili, da stanje ni več tako slabo, kot je bilo in so diagnozo osteoporoza spremenili v osteopenijo. Sicer babice pri njenih 88 ih ni brigalo kako se imenujejo njene bolečine, le zdravila je morala poslej plačevati sama. No, samo da ni bila za kaj prikrajšana.

Želel sem omeniti še nekaj drugih primerov pa se mi je to z dohtarijo, kot ponavadi , precej razvleklo. Želel sem omeniti od kod povsod me še napada aroganca z vso svojo nizkotnostjo. Predsednika, ki mi je nedavno obljubil socialno državo, gospodarsko zbornico, ki rihta zakon, da me bo lahko vsak polpismen idiot nagnal iz fabrike, ko bo imel slab dan. Njihov argument, da bo tudi zaposlovanje lažje, pa je zame ena težjih enigm zadnje čase.

Za piko na i pa sem hotel omeniti sporočilo, ki sem ga te dni prebral. Šlo je za tisto ubogo revščino od nedavno prištrajkane minimalne plače. Ja, petstošestdeset evrov. Da je stvar vprašljiva, sem seveda vedel že vseskozi od štrajka. Potem sem še poslušal reveže iz zbornice, da bo itak šlo celo slovensko gospodarstvo k vragu, v nekaterih podjetjih pa uveljavljajo nadarogantno možnost in od ljudi izsiljujejo podpise, da lahko plačo povišajo samo za polovico dogovorjenega.

Pa sporočilo?? No, tukaj je tisti pojav udaril v vsem razkošju. Obveščen sem bil, da sem že itak dobil preko dvajset procentov (20% !!!) višjo plačo, kot isti mesec pred enim letom. Torej sem lahko tiho in delam naprej. Debil se seveda ne bo ovedel, da se mu plača ni povišala niti za pol plesnivega finfarja, ampak je moral tisti mesec, ki je tudi imel dan več, delati vse sobote in še ponoči.

To, spoštovani bralci, bom vtaknil v kategorijo “v afektu” ! Zvečer, ko se vrnem s šihta bom mogoče celo zbrisal vse skupaj. Saj konec koncev ….. a mislite, da je pa res vse tako slabo???

  • Share/Bookmark

Kategorije: v afektu



7 odzivov ↓

  • miri // 5.03.2010 14:33

    Pa nisem verjel starim možakarjem,ko so hvalili”predranjko” Jugoslavijo!

  • bin // 5.03.2010 14:47

    Tako na brzino samo ena pripomba Dare. ;)
    Saj pacienti res ne bodo niti malo prikrajšani. Tudi bolje da ne!
    Za “prikrajšanje” je treba nekaj skrajšati – odrezati. Imaš morda na svojem telesu kaj predolgega, česa preveč? Po lastnem občutku?
    NE?
    Torej brez skrbi. Iz okleščene zdravstvene blagajne ne bo penezov za krajšanje. Niti takrat, ko bi si morda zaželel kaj takega. (Nenehno vlečenje za nos lahko pusti trajne posledice na njegovi dolžini.) :)

  • olna // 5.03.2010 18:09

    Ne vem, ali se mi samo zdi, da so tiste dni, ko je treba ljudstvu sporočiti kaj turobnega, poročila o vseh mogočih katastrofah po svetu še posebno obširna?

    Najprej malo o kaosu na Haitiju, pa v Čilu. Potem nekaj spektakularnih posnetkov vojnih operacij v Afganistanu. Pa izlitje nekaj ton strupa v reko v Italiji, pa na Kitajskem je zasulo rudarje. Nekje v Afriki umirajo od lakote, v Rusiji je zmrznilo toliko in toliko starčkov…

    In ljudstvo potem lahko vzdihne “…saj res ni vse tako slabo…”

    Vsaj tolažba je zastonj. Če bi mogli, bi nam jo zaračunali. Ampak morda tudi to še pride.

    Dare, kar piši v afektu. Boljše, da v afektu pišeš, kot da v afektu kaj storiš. :(

  • mijau // 5.03.2010 19:18

    Ker je Bin pisal o konkretnem krajšanju, bi pasala tale:

    K zdravniku je prišel par, ker je mož zbolel za redko boleznijo: daljšal se mu je penis in je postajal moteč med hojo, zlasti pa poleti, ko revež ni mogel obleči kratkih hlač. Zdravnik si je ogledal zadevo in izjavil:
    - “Treba bo na operacijo”.
    - “Kako dolgo pa bo moral uporabljati bergle?”, je bila zaskrbljena boljša polovica.
    - “Bergle, kakšne bergle?”, ni bilo zdravniku jasno.
    - “Ja, kaj mu ne boste podaljšali nog?”

  • Gorazd // 5.03.2010 20:38

    @mijau
    Kot tisti, ki si je zaželel svojo moškost do tal. Pa so mu odrezali noge.

  • dare // 6.03.2010 09:33

    @miri, sigurno so vedeli kaj govorijo !

    @uf, Bin, potem pa v redu. sem si kar malo oddahnil :)

  • dare // 6.03.2010 09:35

    @Olna, temu se pa že lahko reče taktika. Da nam najprej pokažejo vse trenutno razpoložljive gorje na planetu, potem pa jamraj če ti ni nerodno. Ja, dober pristop, ni kaj !?

    @Mijau, dobra !

    @Gorazd, žio !

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !