Resnica

18.12.2009 ob 20:36

Z resnico je definitivno en velik križ. Ne moremo je meriti in vagati ter tako ugotavljati v kakšni kondiciji je tisti trenutek. Lahko jo kvečjemu prepustimo svojim čutom in počakamo kako bo prenesla naše dojemanje. Tako sem nedavno na svoje nemajhno presenečenje dobil kratko a zelo zanimivo lekcijo iz tega, kako lahko ena resnica spreminja svoj obraz takoj ko zapusti dogajanje, ki se ga dotika. Zelo jasno mi je tudi postalo, kako lahko dejstva polepša ekspert in kako z njimi okorno manipulira laik, ki hoče polepšati resnico na preprost in robat način.

Ne eno, ne drugo pa ni po moji meri. In nasploh po meri naivnih, z drugimi besedami pošteno razmišljujočih ljudi. Pa ne gre tukaj zgolj za poštenost. Gre za to, da takšnih ljudi, predelana, prilagojena in na vseh koncih usmrajena resnica preprosto ne zanima. Z njo nimamo zaboga kaj početi. Ravno zaradi tega se tudi sprašujemo o koristnosti in smiselnosti takšnega načina obdelave resničnosti.

Seveda pa se velja dotakniti vzrokov za takšen pristop. Če nekdo želi v določenem trenutku prikazati svet drugačen kot je v resnici, lahko to kaže na več motivov. Eden od teh motivov je lahko ta, da se ta osebek boji resnice, ker naj bi ga ta prikazala v realni, kar je seveda isto kot v slabši luči. Boji se, da bi ga pokazala v medli svetlobi in bi ljudje, posebno tisti za glavo višji od njega, videli da je potemnel sij okoli njegove glave.
Druga, zelo možna varianta je ta, da tak človek čuti strah pred spremembami samimi. Tak strah ponavadi čutijo ljudje, ki imajo moč in oblast, vse spremembe okoli sebe pa vidijo kot grožnje temu stanju.
Še ena, na videz malo čudna, je tista , ko ljudje predelujejo besede zato, ker mislijo, da imajo pravico ali celo dolžnost da to počnejo.
Omeniti pa velja seveda tudi to, da se resnica pogosto prodaja in se jo prilagodi na vse načine, ki ji lahko zvišujejo ceno.

Vendar pa je znano, da Potemkinova gradnja kulis, ki skrivajo bedo in žalost rešujejo le trenutne težave. Ko se narejena podoba idile podere in na mrzlem stepskem vetru nagne levo ali desno, se takoj spet pokaže prava slika. Sicer je mogoče v tem vztrajati včasih zelo dolgo. V ravno tistem koncu kot Potemkin, je poldrugo stoletje kasneje brkati norec resnici preprosto prepovedal živeti. Ni postavljal kulis na bregu ampak je ukazal zablindirati okna. Tako potniki na transdržavnem hlaponu niso mogli videti ničesar. In še toliko let kasneje nisem uspel dojeti kaj točno je bil namen tega. In kaj korist.

Zdaj živimo v modernejših časih. No, vsaj upam, da nas ne čakajo več tako drastični ukrepi zoper ljubitelje preproste, vsakdanje resnice. Zato me pa tudi presenečajo dogodki, ki mi mi odkrivajo nesmiselna sprenevedanja in kontraproduktivno blefiranje v imenu ohranjanja kao dobrega imena.

Najbolje, da po vsem tem teoretiziranju navedem vsaj za silo konkreten primer.
Vzemimo recimo neko namišljeno fabriko, ki se zaradi bogve kakšnih težav znajde v medijih. Tam je obravnavana v nekoliko slabi, na momente mogoče celo krivični luči. In kako ukrepajo ljudje, ki so zadolženi za to, da resnico prikrojijo potrebam firme?
Najprej bodo zbobnali skupaj vse ljudi, ki se jih vse skupaj tiče. Nasuli jim bodo podatkov in užaljenih kontraargumentov in vse negativnosti zbombardirali z dejstvi, ki bodo pretiravali v drugo skrajnost in bodo z resnico imeli še manj veze, kot obtožbe.
Kot drugi ukrep bodo mogoče v tem ali pa kakšnem podobnem okolju zaprli dostop do forumov, internetnih strani in podobnih zadev, kjer so se pojavljale negativne informacije o njih.
Mogoče bodo za piko na i celo osebno kontaktirali kakšnega neprevidneža, ki si je dovolil cinično pripombo na portalu, forumu ali kakšni drugi novodobni varianti.

Ja res, ukrepi i pol. Zdaj pa bi res rad vedel kaj od tega je res lahko vsaj za silo koristno. Ali je res mogoče, da nekdo misli, da bo s Stalinovsko blokado informacij naredil nekaj za svoj ugled. Informacije lahko kljub takim bebavim kvazi ukrepom, vsak dobi. Ostalo bo le dejstvo, kako se je nekdo po klovnovsko lotil zadev. Kako jo, po mojem mnenju, tukaj odnese ugled ne bi niti govoril.

Pred časom sem napisal zgodbo o resnici, ki je šla skozi vas. Štartala je z zvitim gležnjem, končala pa zmazana preko celega mostu, ker jo je baje povozil tovornjak. Mislil sem takrat, da gre za preprosto, hecno zgodbico. Zdaj pa premetujem ubogo resnico iz roke v roko in tuhtam ali je sploh za karkoli uporabna!

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev na “Resnica”

  1. miri pravi:

    Gola resnica ne more uspešno tekmovati z lažjo, oblečeno po najnovejši modi(Žarko Petan).

  2. dare dare pravi:

    Miri, definitivno ….. nadaljevanje komentarja sledi. Na gmail – u

  3. bin pravi:

    Čisto narobe si zastavil Dare!
    Tiste “blinde” na oknih brkovih vlakov so imele plemenit namen. Ščitile so potnike pred surovim zunanjim svetom.
    V tej luči poglej na sedanje zadeve, pa boš lažje spal.
    Za narodov blagor je vse to! :mrgreen:

  4. dare pravi:

    Seveda! To je moralo biti. :) Saj menda je že tisto, če kdo ni upošteval navodil in je samo pošpegal skozi kakšno špranjo, že drastično škodovalo njegovemu zdravju!!!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !