In sem napisal …

17.11.2009

»Že pet dni je , stari!« me je že takoj zjutraj oplazilo pikro opozorilo. Bila je ura, ko mi gobec s pripadajočimi organi še ni sposoben artikulirati kakšnih primernih odzivov. Zato sem bil tiho. Le iz zalimane mimike sem oddajal očiten odgovor, ki je primeren za vsa zgodnja vprašanja. »Pust’ me na miru!«

Sem se pa pozneje spraševal, kaj je s temi dnevi. Ali je pet dni veliko, ali je veliko šele sedem!? Ali ne bi bilo modro pustiti možganom kakšen cel letni čas, da se ponastavijo na normalno razmišljanje!? Ali imam tem svojim ljudem kaj povedati. O porkaduš …da nisem morda povedal že vsega.

Da ni to moje besedičenje kot tista hiperinflacija v neki davni državi. Ko sem moral z merkatorsko vrečko po denar na banko, da sem kupil rjasto stoenko. Tip, ki sem mu izročil tisti denar je hitel kot nor, da je vse skupaj preštel, potem pa je še bolj kot nor lavfav do nekega drugega majstra, ki je imel v prsnem žepu spravljen bolj kvaliteten denar. Ta je potem celo vrečko bankovcev z maršalovo sliko zamenjal za nekaj papirnatih mark.

Ali ne bi bilo bolje imeti v žepu prešvicane srajce kakšno boljšo valuto ……

Kmalu sem se nehal spraševati. Saj ne morem misliti na sto stvari hkrati. Lotil sem se dela. Sem sploh kdaj omenil, da imam čisto fajn delo? Ni mi treba preveč razmišljati in razen izjemoma mi ni treba preveč dvigovati. Malo je sporno edino tisto okoli občasne enoličnosti. Enoličnost mi verjetno pade na pamet zato, ker to počnem vsak dan. Če bi komaj vsak peti dan vžgal tisto plehnato pošast, potem bi se mi zdelo mogoče bolj pestro vse skupaj.

Tako pa pogledam na tisto uro , Marija, kako nemarno pogosto me zanima tista ura!

In potem po drugi uri hitim kot nor proti domu. Mislim, kaj je treba tega počasnega vključevanja v promet. Pa štirikrat rdeča prej kot prijadram do glavne!

Po kosilu sem o vsem skupaj razmišljal zelo kratek čas. kakšnih dvajset sekund. Takrat je na vse skupaj padel bridki, dobro uro trajajoči brezsanjski in negibni mrak. Takrat se je v hiši posvetilo. Mrak je ušel na plano. Zunaj se je na hitro spremenil v trdo temo.

Dneva je bilo tako nekako konec. Naj o tem komu povem?!. Je bil to dan, da bi o njem polnil te snežno bele strani? A niso mogoče te ure, po sivi, vlažni jesenski gnilavi smrdeče ure, malo premalo.

Pa čeprav je minilo že ceeelih pet dni!

In sem napisal….

  • Share/Bookmark

18 odgovorov v “In sem napisal …”

  1. katarina pravi:

    Preveč si nas razvadil ;)

  2. PlujemPlujem pravi:

    :) Všečno je tole branje.

  3. miri pravi:

    Pet dni od štrajka.

  4. bin pravi:

    Dobro si napisal! :)

  5. milena pravi:

    Imam slabo vest, ker te zadnje čase tako poredko obiskujem….
    :-(

  6. dare pravi:

    @Katarina, a to misliš, da je :) ;) !?!

    @Plujem, lepo da misliš tako.

  7. dare pravi:

    @Miri, mogoče je pa res mišljeno ravno to. Meni se je že zdelo, da moram z nečem presekati te proletarske tematike, saj to pa le ni edino o čemer naj bi se dalo brati tukaj.
    No, potem pa se vsedem in zalavfam svoj najbolj priljubljeni in (name) blagodejno delujoči način pisanja. To je takrat, ko nimam pojma o čem in kako in samo tipkam deset minut, ne da bi ob tem kaj prida razmišljal. :) lp

    @Bin, dobr si komentirau :) !

  8. dare pravi:

    Sori Milena ampak to s slabo vestjo si pa nekaj čisto pomešala. Slaba vest je v tej situaciji rezervirana izključno zame. Zaradi jesenske neaktivnosti in podobnega. Ne bi pa govoril o tem, da na primer kliknem en link pa me usmeri na intervju , pa v nedeljo kliknem drugega in potem eno uro poslušam radio Sora, včeraj sem dobil vabilo v Žiri na literarno urico ….. no, saj ne bi govoril.

    Aja, v Žiri pa verjetno pridem, tudi zato ker imam tam tako ali tako opravke ….le še to moram zvedeti, marička za najmanj deset oštarij vem, ne vem pa še kje je knjižnica :( :( !!

  9. dare pravi:

    Mislm, iiiiihaaaa, Ruse smo nascal ….Ruse pa še Gusa Hiddinka zraven. Zdaj moram skuhat materno dušico al nekaj takega. Sem bil na robu fršloka zadnji dve uri. Pa celo omizje “pr Budajncu” zraven. Uff!

  10. milena (mica) pravi:

    hehe, ti osvetlim obzorje. Takoj ko prideš v križišče, kamor (gledano s tvoje smewri), na desno vodi cesta v Logatec, naprej pa v naše velemesto, boš mna svoji LEVI strani opazil obnovljeno veeeeliko hišo v rumeni barvi. Bo osvetljena. In v njej bomo mi.
    Boš zelo dobrodošel.
    Kot zmeraj….
    :-)

    PS
    Do danes zjutraj NISEM vedela za nogometno tekmo.
    Sedaj se že – ker berem razne komentarje- že pol ure čudim, kako to, da je ves ta cirkus šel mimo mene…jebelacesta…

  11. noahnoah pravi:

    O jaz pa točno vem kaj je to :lol: zatišje pred nevihto :lol: potem bom moral pa naslednjo objavo zopet osemkrat brat,si brisat solze od smeha in se čohat po glavi kot Stanley v kakšni burleski :lol:

  12. Mohor pravi:

    Dare!
    Opozarjam te, da je zdaj minilo pa že naslednjih pet dni!
    Madonca, ali tudi na fuzbal, ki ga vendar obožuješ, nimaš prav nobenega komentarja? Sit sem že namreč velikokrat slišanih floskul o “naših fantih” in “zgodbah” okoli njih.
    Rad bi prebral en dober KOMENTAR
    lp

  13. daredare pravi:

    Ej, Mohore, sivi tiću ….. zdaj si me pa skoraj malo zaj… :)
    No, nič hudega. Točno o fusbalu sem sinoči nakladal :) . Zadeva je napisana, prej sem šel še k Feletu, da mi je poskeniral eno fotografijo za ilustracijo, tako da …. ja, si me pa najdu. Tomorow !lep pozdrav, pa še se oglasi!

  14. daredare pravi:

    @Noah, bogve! Ja, enkrat bom moral tudi jaz priznati, da je čas za pavzo. No, saj takrat bo pa kdo drug na vrsti , a ne ?! :) lp

  15. miri pravi:

    Pogrešal bom tvoje pisanje.

  16. daredare pravi:

    @Miri, hvala 1

    Vendar pa predlagam, da ne govorimo več o tem. Pred kakšnima dvema letoma je bilo namreč kar nekaj strašnih (predvsem) avtoric tu okoli, ki so imele strašno veliko opraviti s tem, da bodo odšle in so se mi počasi začenjale zdeti pošteno smešne. To je bilo napovedovanj in celo groženj. To kaj si o tem mislim sem seveda tudi pokazal. Napisal sem spis z naslovom Pe-ve-ce zvezde, ki je še vedno nekje v arhivu.
    Jaz seveda ne planiram nič podobnega. Če pa kdaj nekaj časa ne bom dobil prebliska pa tega tudi ne gre obešati na velliki zvon, se mi zdi :) !
    Bo pa čez dober mesec tri leta kar ne popuščam … ma skoraj niti malo! In, majkemi, tega nimam za kakšen strašen dosežek. ampak nekaj je pa le! Lep pozdrav!

    http://daretovblog.blog.siol.net/2008/01/10/pe-ve-ce-zvezde/

  17. nish pravi:

    Očitno nas je kar precej, ki imamo zjutraj najraje, da se nas pusti, da v miru predelamo spalne ure.
    /5 dni v primerjavi z dnevi, ki so zbežali od rojstva? jooj, 5ka se zdi kot en kratek hip;)

  18. dare pravi:

    Ja, nish, zjutraj je treba človeka nekaj časa pustiti na miru. Sem imel sodelavca z zelo močnim glasom. Na šiht se je vozil iz 30 km oddaljenega kraja. Tako je prišel na šiht zjutraj, za razliko od mene, čisto frišen. In če vsemu temu prištejemo, da je imel strašno veselje že navsezgodaj praviti neke stare, ponavadi politične,vice, ki je poleg vsega še samo on mislil, da jih zna dobro povedati. :) Mislim, jaz sem se dobesedno bal vsako jutro.
    Potem sem moral enkrat navsezgodaj malo znoreti in tipu povedati naj si vtakne v svojo široko rit tiste njegove Popite in Dolance, in je bilo nekaj časa malo bolje.
    Mislim, kako je lahko kdo ob šestih zjutraj čisto buden in dobre volje? Bedak zahojeni!!!

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !