Koščena balada

1.11.2009

Zgoraj se pa zgrinja množica ljudi
pisane parade se glasno vrstijo
blagoslov nebeške orgle zaigrajo
rdeče himne trobente bele zadonijo.

Žalujejo ljudje in modre govorijo misli
očitek času iz besed se čuje
za prave toči svetle le spomine
nepravim še bolj črno temo kuje

V hladni temi pa par kosti leži
in ne vedo več, so od rodoljubov,
braniteljev bogve čigavih idealov,
talcev neke vojne ali pobitih judov.

Bele, sprane in tanke so koščice
razpadli sklepi in skeleta je oblika
le svetal obroček, ki ušel očesu je kragulja
in prsti stisnjeni, kjer nekoč je preperela slika.

Le med srepimi votlinami, duh si misel hrani,
ne ko himna zahrumi in ne ko zvonci zadonijo
Le zakaj od nje sem moral tisto noč?
Mar zdaj isti zli glasovi zopet me budijo?

  • Share/Bookmark

14 odgovorov v “Koščena balada”

  1. miri pravi:

    Zakaj bi te budili?

  2. dare pravi:

    Duha, Miri, duha, ne mene :) :) A veš, sem poslušal te dni, kje vse so se odvijale ceremonije in vsaka po vrsti je imela poleg tistega namena, ki naj bi ga po mojem imela še veliko druge, predvsem politične vsebine! Potem sem imel občutek, da bi rad nekaj napisal o tem …. pa se mi je iznenada vse, kar sem pomislil kar nekaj rimalo pa to…..

  3. bin pravi:

    Poklon Dare!!! :) :)

  4. daredare pravi:

    @bin, ma ne morem od majstra stihoklepja dobivati poklonov. Aja, najlepša hvala sem hotel reči :) !

  5. noahnoah pravi:

    Kdo ve zakaj hodijo živi vsako leto enkrat mrtvim obujati spomine,ki bi morali biti že zdavnaj zakopani :lol:

  6. bin pravi:

    Privoščil si bom, “stihoklepec” nekoliko odmika od poante tvojega uvoda.

    Spomini

    Prižgali smo svečke na vaših grobovih,
    v objemu granita, nad kupčkom kosti…
    Budili spomine v nekdanjih domovih,
    vsak svoje spomine, nas »drugih ljudi«.

    Zaprta v grobovih ležijo telesa,
    a duh je odplaval, dopolnil svoj čas…
    Ta v večni počitek, spet drugi v nebesa,
    le drobni sledovi ostali so v nas.

    Prisluhnimo živi… v molitvi – tišini,
    tem drobnim sledovom vseh vaših duhov.
    Naj najdejo pot med razuma spomini,
    vsaj bledi prebliski vseh vaših svetov.

    Umetniška duša si, vem da boš razumel. ;) :) :)

  7. dare pravi:

    Ja, Bin! Ne bi bil rad domišljav ampak se mi zdi, da kar razumem. Takšna poezija je tudi tista, ki je še v mejah, ko jo zlahka in z veseljem preberem. Mislim, na oni stani meje je tista, ki name dela vtis, da samo avtor ve , kakšne svoje misli je vtaknil v verze.

    Sicer pa, lepa pesmica, brezhibno napisana in zelo globoka. lp

  8. Mohor pravi:

    Dare,
    zelo globoko, z močnimi prispodobami, čutno, z nežno-krutimi razmišljanji na tak dan!
    (pa še politično aktualno)
    Tu mi dilaj!
    lp

  9. dare pravi:

    @Noah, mogoče se tako spodobi :) ! Če to pretvoriš v politični jezik, se pa pač splača. Enkrat to, drugič spet drugo! Jebiga :) ! lp

  10. dare pravi:

    @mohor, hvala za komentar. lp

  11. Nejc pravi:

    waw; lepa pesmica.

    ..medklic… bolje prižigati sveče, kot da jih drugi tebi, kajne?

  12. dare pravi:

    Ja no, Nejc, to pa vsekakor. :) Hvala za obisk in koment. lp

  13. drmagnumdrmagnum pravi:

    Čestitke poet.

    Ob takem trenutku nas čustva prevzamejo in v nas se zavleče žalost. Za trenutek. In potem gre življenje naprej do svojega konca. In spet znova za vse, ki se nas bodo spominjali.

  14. dare pravi:

    @DrMagnum … in vse spet teče dalje! :)

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !