dare.likar@siol.net

Tresla se je gora

23.09.2009 · 11 komentarjev

Tiste dni je pa res dobesedno vrvelo od dogajanja in napetosti. Škripali so zvočniki in tiščali so ljudje glave skupaj in poslušali kako se razvija zadeva. Na ekranih so mladenke prebirale najnovejše vesti in pri tem so imele hladen in resnično prizadet glas. Shajali so se veljaki vsakih nekaj ur in tuhtali nove rešitve. »Le kam bo zadeva peljala?! je vprašanje tudi meni bezljalo po možganih . Za svet pač tudi meni ni vseeno. V bistvu je to moj rodni planet. Ta zadnja misel se mi je zdela kljub resni situaciji hecna in zabavna.

»Joj, joj, joj, katastrofa!« mi je očitno paničen in prestrašen nasproti prikorakal droban možic. Bil je Kvakar in paničen je bil od nekdaj. Ponavadi bi ga jemal z rezervo in bi se še nasmehnil ob njegovem razburjenju. Tokrat pa se mi je zdelo, da je še za spoznanje bolj iz sebe kot običajno.
»Zmečkalo ga je, ma kot paradajz ga je zmečkalo, mater !« je hitel pripovedovati in kar ustrašil sem se njegovih besed. Besede so zvenele, kot da je dec videl vampirja ali duha in vsaka se je ihteče zasoplo končala, da sem ga komaj uspel nekoliko ustaviti.
»Ja za božjo voljo Kvakar, kaj govoriš. Koga, kako? Kaj se je zgodilo?!« sem ostro prekinil njegov obup.
»Sikalco je povozilo?! je nadaljeval Kvakar s svojo nervozno tresočo govorico. Kar zmrazilo me je ob teh besedah. Saj Sikalce nisem poznal tako, bi rekel zelo osebno ampak bil je pač znanec. Tako kot so si znanci med seboj vsi v takšnem majhnem kraju. Pa niti nisem pomislil, da je Kvakar stari paničar, saj se mi je pred očmi takoj naslikala podoba Sikalce z njegovo smešno hojo in poskakovanjem po robu pločnika in nič čudno se mi ni zdelo, če ga je res kdo zadel.
»Kamijon ga je zmazal! Na mostu! Jebenti, ob ograjo ga je stisnilo. Ga je zmazalo kot paradajz, ti rečem!« in nadaljeval je svojo razburjeno pot in pri tem še naprej krilil z rokami in ihtel v svoji panični razrvanosti.
Stopil sem do gostilne, da zvem kaj o strašnem dogodku. Nelagodno sem se počutil ob misli na ubogega Sikalco!

V oštariji so imeli televizijo navito do kraja. Nekaj časa so govorili glavni politiki, potem je dal izjavo nek dohtar in celo škof je povedal svoje mnenje. Veljaki so spet zasedali in stopnja napetosti je bila oranžno rdeča. O žrtvah so zaenkrat samo slutili.

»A je res tisti s Sikalco?!
Vprašal sem previdno in potiho, da me je vprašani le stežka razumel.
»Ja!« je rekel in zraven pomembno kimal. »Menda je kar dobro polomljen Obe nogi in leva roka, pa vranica in menda se tudi za hrbtenico ne ve zagotovo kako bo z njo!«
Začudeno sem ga prekinil.
»Ja , madona, a se pravi, da je živ?!« Kar oddahnil sem se ob tej novici. Ja no, saj Kvakar je vedno znal napraviti celega hudiča iz vsake malenkosti. Po drugi strani pa tudi takšne poškodbe niso hec. Posebno , če bo imel poškodbe v križu ali pa , bognedaj, da ima v glavi kakšne krvavitve ali kaj takega. Marija, ta bi bila šele huda! saj, konec koncev, če te loputne kamion pri polni brzini, ne moreš pričakovati, da jo boš dobro odnesel.
»O živ je pa vsekakor. Ga je pa kar dobro zadela tista stoenka. Sicer se je pa moralo enkrat zgoditi, ko pa tako motovili po robnikih in poskakuje ob cesti.”

Prej kot sem uspel začudeno vprašati kaj okoli stoenke, se je moj sogovornik z ostalimi dedci spet posvetil vrvenju na teveju. Pa še bolj naglas so navili škatlo. Zadeve so zgledale ultradramatične. Novinarji so posneli ozadje v rdečih plamenih, ki jih je še razpihoval veter. Novinar, ki je s stani pribezljal pred kamero, se je pri svojem poročanju boril z vročino, vetrom in svojo zadihanostjo. Vse skupaj je jasno dajalo vedeti, da so stvari napete do skrajnosti. Posnetki so pokazali še nekaj razbitih šip in v ozadju se je slišalo jok otroka. Grozno vam rečem.

Zapustil sem lokal. Imelo me je , da bi šel pozvoniti k Sikalci domov. Ampak to sem sam pri sebi zavrnil. Resda sva bila z Sikalčevo Jožico stara znanca in tudi sošolca sva bila v osnovni šoli. Ampak v takem trenutku se res ne bom vmešaval. Verjetno je ženska zlomljena ob strašni nesreči. Saj se je sicer kdaj marsikaj govorili o njenih nekakšnih podvigih ampak … ja no, mož je pa le mož. To ni kar tako nekaj. »Ne, nič ne bom hodil tam okoli!« sem takrat dokončno zavrnil misel o obisku!
Pa nisem še niti pomislil kaj in kam, ko sem presenečeno pogledal žensko , ki je prihajala nasproti. Bila je ravno in nihče drug kot Sikalčeva. Pa ni bila to nobena skrušena in prestrašena ženička. Ne, baba se je pogovarjala s sosedo s katero sta vštric šle iz štacune in strašno dobre volje sta bili videti.

»Ka, kaa, kako je z decom, Jožica?« sem komaj zjecljal v veliki zadregi in zelo začuden. Pa sem doživel le še eno presenečenje.
»Nogo si je baje zlomila neroda decovska!« je Jožefa zamahnila z roko.
»Z biciklom ga je usulo!Baje! saj ga niti še nisem videla odkar se je zgodilo. Mi je Mici povedal kako je bilo. Prav mu je, saj mu vsak dan pravim naj ne žlampa že zjutraj tiste njegove travarice in pira. Že trezen pol preveč kolovrati po cesti!«
In obe babnici sta prasnili v še bolj veder smeh in nadaljevali sta svojo klepetavo pot nemoteno kot , da je vse v najlepšem redu.

Takrat pa res nisem vedel več kje se me drži glava. Vsedel sem se v svoj avto in tuhtal kaj naj storim. Naj grem lepo domov in prespim? Ali naj pokličem par ljudi ali bi bilo bolje, če ne bi spraševal nikogar več?
Prižgal sem radio in spet se je iz zvočnika vsulo zgoščeno obilje gorja in nesreče. Kar glava me je zabolela. Stvari nisem mogel več prenašati . Sem pač čustven človek in za stvari in ljudi mi je več kot le mar! Premislil sem si, izvlekel ključ in stopil nazaj ven iz avta. Morda bo hladno pivce rešilo kaj več!

Vstopil sem takrat v drugo gostilno, blizu nesrečnega mostu. V glavi so mi odmevale vse tiste besede. Kvakarjevo hlipanje pa tisto o kamijonih , stoenkah in biciklih: Pa dobrovoljnih klepetuljah. O porkaduš zmeda! Še posebno me je pa presenetil mir, ki je vladal v gostilni.

»Kaj je pa s poročili?!« sem vprašal kelnar’co. Skomignila je z rameni. Bogve če me je sploh razumela. Takrat sem namreč opazil, da ima v ušesih slušalke in pomislil sem, da jo verjetno vsa politika in novice tega sveta kaj malo brigajo.
Zato sem sam vzel v roke daljinca in prižgal televizor. Nič posebnega se ni dogajalo. Vremenska je bila sicer bolj na dež, drugega pa nič. Preklopil sem še na teletekst. Pa tudi tam nič. Nič mrtvih in nobenega napada na civile. Še poplave ni bilo omenjene nobene.
Tedaj mi je kapnilo, da je konec tedna.
»Ja seveda!« sem vzkliknil in se klofnil po pleši. Saj je že petek zvečer. Konec tedna je tu! Tudi novinarji so ljudje. Tudi televizijski delavci in radijske spikerice imajo družine in lastno življenje!

»Kaj se pa kloftaš po lastni betici , cepec?!« me je takrat med smehom povprašal glas za mojim hrbtom. Na svoje veliko presenečenje, kdove katero po vrsti ta dan , sem v tipu spoznal Sikalco.
»O porkaduš, Sikalca, a si cel!??«

»Ja, zakaj hudiča ne bi bil cel?« je začudeno vprašal in stopil bliže. Takrat se je videlo, da nekako malo šepa.
»No,« je nadaljeval « nogo sem si zvil zjutraj! Nerodno sem stopil in mi je spodvilo gleženj! Nič takega!« je še zamahnil z roko!
»Sicer pa, zakaj sprašuješ? A se je razvedelo al’ kaj???«

  • Share/Bookmark

Kategorije: črkar



11 odzivov ↓

  • Didl // 24.09.2009 10:49

    Prav nič ne škodi, če kaka poročila zamudimo.

    Jest jih precej :) .

  • dare // 24.09.2009 14:23

    Eko,vidiš…pol pa ne veš najbolj frišne resnice :) !!

  • miri // 24.09.2009 15:08

    Da ni ta zgodba asociacija na trenutne razmere v naši bližnji in daljni okolici?

  • daredare // 24.09.2009 16:17

    @miri, zagotovo je tako. Zgodb o potvorjeni, prenapihnjeni ali celo zlorabljeni resnici je vedno na pretek!

  • strojnikstrojnik // 24.09.2009 16:35

    Kdor komentarjem na starih zapisih ne sledi, akcije zamudi… :mrgreen:

    Mater sem pesnik… :mrgreen:

  • dare // 24.09.2009 19:35

    Mislim, ne moremo mimo tega dejstva. Mojster stihoklepstva. Pa če še upoštevamo , da gre za strokovnjaka za tehniko …strojnik, lep pozdrav :) !!

  • strojnikstrojnik // 24.09.2009 19:53

    Poglej zadnji komentar pri pizza boyu… ;)

  • daredare // 24.09.2009 19:58

    Ja, saj sem sledil linku že takrat , ampak ….ja Lidl…ne, verjetno je še nekaj, česar ne najdem ali pa ne raz …..ne, ne, ne najdem :( :) !

  • dare // 24.09.2009 22:48

    Haaa zdej sm pa najdu. Pekač za pizzo …. na pet nadstropij. :) :) Sm vedu, da gre za eno inovativno rešitev :) !lp

  • mile // 26.09.2009 11:25

    Ja, ki si najdu pa ime za tistga tipa?? Sikalca !! :) :)

  • daredare // 26.09.2009 12:44

    Ja, vprašanje na mestu. :) Sikalca bi po imenu pasal v kakšno drugo zgodbo. Sikalca pomeni sitnega tipa, ki se vtika v vsako reč. Pa bo že kako , a ne !?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !