dare.likar@siol.net

VODA

17.07.2009 · 4 komentarjev

Da bi blogec moral zdržati brez moje nege toliko dni, to res ni prav pogosta praksa. Mislim , cel teden . Saj se mora človek res zamisliti. Predvsem velja malo razmišljati okoli tega , kako bi to nezaslišanost pojasnil ali , bolje rečeno, opravičil.
Naj vam kar takoj povem, da sem bil te dni jako aktiven. Še bolj pravilno: Bil sem tako priden, da sem v bistvu krepko presegel svoje sposobnosti. Ne sprašujte me, kako je kaj takega mogoče, ker čisto natančno tega pač ne vem.
Pa tudi ne gre za kakšne na novo pridobljene inteligenčno , duhovne sposobnosti, ki so se mi kar naenkrat pojavile in sem z njimi zamajal svoj preprosto oblikovan vsakdan.
Ne, gre predvsem in zgolj za veliko skrajno naporno fizično delo. No, našel bi se marsikdo, ki bi znal oporekati, da je tisto moje kobacanje po jagrških bregovih res nekaj tako posebnega, vendar zame je , glede na več parametrov to res podvig in pol. Gre seveda za košnjo in spravilo sena. Zadevo sem vsaj bežno že kdaj opisoval in verjetno bom moje kmetijske podvige še kdaj omenil, ampak danes imam v mislih nekaj drugega.

Danes sem hotel omeniti vodo. Ja, hotel sem omeniti, kako se mi voda zdi neizmerno pomembna. Ja, marička, bi kdo rekel: »Zdaj si pa odkril toplo vodo!«
Ne, ne gre za to. Gre za čisto konkreten, moj odnos. Ko sem prejšnji dan pri petintridesetih stopinjah grabil breg in potem nakladal traktorsko prikolico, sem se pri planiranju,koliko časa mi bo to vzelo po stari navadi spet uštel vsaj za sto procentov. Ma, še več. Prepričan sem bil, da bom priropotal s tistim svojim tovorom nazaj že v eni uri. Vzelo pa mi je dve in pol in še nekaj minut. Zaradi svojega bednega občutka koliko kaj traja, tudi nisem s sabo nesel pijače . Niti vode ne! Mi je pa tam v senožeti nekje na pol opravljenega dela strašna suša napadla grlo in nikakor se mi v ustih ni hotela več proizvajati slina . Bolj sem imel občutel, da imam gobec poln prahu, ki me ob vsakem požiranju grebe po grlu. Ko mi je začelo še nekaj čudno šumeti v glavini, sem potuhtal, da se moram umakniti v grmovje. Spomnil sem se takrat na izvir. Ja, imate prav….kako da se nisem spomnil že prej? Veste, ni to baš neki izvir. Ni, recimo podoben izviru Soče ali čemu podobnemu. V bistvu je to na nek način prav beden in ubog pojav. Čez korenino stare češnje med vejami leske ograjene v bohotno robido kaplja studenčnica. Mislim, skoraj bi težje rekel , da teče. Nekje tam vmes. Včasih se nekaj kapelj drži skupaj. Pokojni tast mi je pravil, da so v tisti grapi v nekih davnih časih med laško prohibicijo kmetje v meglenih zimskih dneh kuhali šnopc. Jaz si v glavnem kar tako z vabljivo vodo nisem mogel kaj prida pomagati. Sem pa zadevo rešil. Od rejšnjega dneva sem v svislih imel flašo od bibite in s koso sem ji odrezal vrh . Podstavil sem jo pod tisto neizdatno kapljanje in počakal nekaj minut. Nateklo se je dober deci vode in zlil sem jo po grlu. Voda!!
Mislim, ne pivo, ne kozarec vina, ne karkoli, deciliter sveže čiste vode. Podstavil sem tisti lonec spet nazaj in šel premetavati seno. Točno sem si določil, kdaj bom spet zakoračil med robidovje. Ko sem pograbil do poti, sem bil spet pri izviru. Nateklo se je cel liter, do vrha in plastična posoda je bila rosna od sveže in hladne vsebine. Žlampal sem kot konj, polovico pa zlil po svoji razgreti lobanji. Upal bi staviti , da je zacvrčalo….

Ta runda mojega kmetijstva je zdaj mimo . Zaenkrat! Ja, letos ga je vreme kapitalno sralo. Madona, saj je že druga polovica junija, jaz pa še nisem pospravil tiste sakramenske trave. Pa še nečesa nisem letos počel …

Tuhtal sem dopoldne, ko mi je švic tekel po čelu, pa po vratu , pa po hrbtu, pa po… No, saj niti ne bi šel v detajle! Tuhtal sem kako zna biti kratko to poletje. Malo bo še slabega vremena, kakšen teden popoldanskih šihtov in evo… Spet sem bil z mislimi pri vodi. Poletje me vedno asocira ravno na to. Pa tokrat ne mislim studenčnice. Ne, spomnil sem se na vodo , ki teče skozi moj kraj. Velik del prijetnih spominov je povezanih z njo. Cele počitnice in pozneje marsikdaj velik del dopusta smo preživeli ob vodi . Zdaj je seveda drugače. Večini mojih znancev niti na kraj pameti ne pade, da bi se kobacali po Idrijci. Jaz pa sem danes v fabriki imel stalno v mislih ravno to vodo in nobene druge.

In prišel sem domov, objavil mladini svoj drzni načrt in povabil morebitne zainteresirane , da se mi pridružijo. Trije smo se odpeljali v Idrijsko Belo. Najprej sem razgrnil neko stvar po tleh in zasmrčal petnajst ali dvajset minut. Ko sem odprl oči, sem stopil do vode. Ko sem v tisto reč pomočil nogo, mi je vzelo sapo. Ups! Kaj zdaj?? Zdaj šele vem zakaj hudiča samo nekaj mulčkov caplja po vodi, ostali pa jo kvečjemu samo opazujejo ali srebajo pivce v senci! Na eno uho ulovim podatek, ki je baje napisan na tabli pri bifeju. A to je to ? Menda ima ta tolmun pod mano šestnajst stopinj !!

»Podatek mi ni popolnoma všeč!«, sem pomislil ……

…in se fliknil noter!

  • Share/Bookmark

Kategorije: miks



4 odzivov ↓

  • miri // 18.07.2009 09:04

    Vprašaj dekleta,kakšna je bila voda v Beli.Krop,bodo rekla.Leta,leta,Dore!

  • dare // 18.07.2009 14:21

    @miri, 16 stopinj ??? Pa leta gor ali dol :) !

  • Gorazd // 19.07.2009 13:02

    Pozabil si pogledati datum na tabli, voda je bila merjena pred kakšnim tednom. Za v sredo pa vem, da je bila temperatura vode 14 °c pod mostom, v bazenu pa še kakšno stopinjo manj.

  • dare // 19.07.2009 20:03

    @Gorazd, ne vem tako natančno. Grem pa stavit, da je bila po vseh spodobnih kriterijih mrzla kot hudič!!!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !