Zgleda naivno??

3.07.2009

Ko tako modrujem o delavskih težavah, nizkih colengah in razvrednotenju položaja delavcev v tem našem strašnem kapitalizmu se verjetno komu zazdi, da mora ta Dare pa res biti strašno naiven tip. No, da ne bo pomote, tudi sam bi se pogosto kar strinjal s tem. Pač moji možgani delujejo tako, da pričakujem , da se mora enkrat vsaka stvar postaviti na svoje mesto.
Vendar pa bi morala misel o moji naivnosti biti samo misel. Ljudje smo različni in kakšen je vmes pač tudi tak. Resnica pa je čisto drugačna. Naivnost, pa naj bo to ta že omenjena ali pa naivnost večine populacije ni samo kar tako nekaj, nekaj kar omeniš pri obšankarski debati. Ne, naivnost ljudi je postala orodje , je postala pripomoček in vodilo pri manipuliranju z ljudmi. Še posebno v času , ki so bolj težavni. Ali pa , bolje rečeno, domnevno bolj težavni.

Gre preprosto za to, da človek, ki je vešč dela s takšnimi preprostimi ljudmi, zna stvari prikazati na lep, sprejemljivejši način. Mora dejstva zaviti v lepši papir in jih prikazati prijaznejše in boljše.

No, naj vas sprašam: Kako bi vam izgledal nastop direktorice na zboru delavcev ( malo Krdeljevsko ampak še vedno pravimo tako, kadar se nas v avli zbere cela izmena naenkrat. ) kjer bi baba izjavila.

»Vaše že prej do nagravžno bedne sramote znižane colenge smo znižali še za četrtino. Sicer to ne bi bilo potrebno ampak imamo pri roki izgovor , ki se imenuje recesija. Ravno s tega naslova smo tudi ukinili naš prispevek za dodatno pokojninsko itd. itd. !!«

Mislim, da se strinjamo, da to ne bi bilo za nikamor. Seveda ne! Gospa je znala vsa ta , na nek način neovrgljiva dejstva prikazati bistveno drugače. Delodajalca je pokazala kot žrtev situacije . Naše trenutno nezavidljivo stanje je spretno orisala kot nekaj, kar je daleč najboljše kar smo lahko v tej situaciji iztržili. Pri vsaki besedi je izžarevala bridko razumevanje do žensk, ki so nekaj govoričile o štiristo evrakih po petintridesetih letih dela v firmi. Modro je preslišala, da je to tudi posledica tega, da že v času razcveta niso imele poštene plače. Ja, za tiste bonitete, ki so nam jih odščipnili pa smo, stara zgodba , tako ali tako lahko samo hvaležni, da smo jih sploh kdaj imeli. Tudi namigovanja iz zadnjih vrst o tem kako so nas v tiste »sheme« z zelo agresivnim agitiranjem zvabili, tudi tisto ne pride skozi. Nikakor! Slika, ki nam je bila to jutro namenjena nam je morala biti podana čimbolj neokrnjena in nič je ni smelo razbistriti.

Take slike pa name , kljub moji naivni naravi opisani v uvodu, delujejo tako, da mi drastično razburkajo želodčno kislino. Tako sem tudi po tistem sestanku, kjer so me biriči spet arogantno nazivali s sodelavcem prišel slabe volje. Ker se zavedam kako bedna je situacija, ko robantiš po bitki, medtem ko si bil na licu mesta čisto tiho, sem v tej situaciji molčal in hitel zalavfati mašino . Spotoma sem prižgal tudi radio, da mi par starih melodij popravi ravnovesje med utrujenimi sivimi celicami.

In res so, hvala bogu, zagodli in zapeli in mi medtem, ko sem srebal kofe iz avtomata, blagodejno mirili razburkano množico nevronov. Takrat pa je še nekaj močno pomirilo jutranji stres. Iz radia so mi sporočili, da so zalavfali prvih trinajst patrij . S posadko vred, seveda. Ministrica je pomirjajoče sporočala poslušavstvu vseslovenskem, kako pričakuje, da bodo ti fantje s svojimi dragocenimi stroji lahko v kratkem zagotovili našo varnost.

No, vsaj to , sem si rekel in seveda spet naivno pozabil , da stvari ponavadi niso takšne, kot ti jih takoj servirajo.

Naj vam pojasnim zakaj sem se obregnil ravno ob oklepnike. To sem naredil zato, ker sem enkrat v preteklosti sam v oklepni enoti skrbel za varnost svojih sodržavljanov. Naj vam na kratko opišem kako sem to počel. Predvsem je pomenljiv prvi mesec mojega oklepnega udejstvovanja. Oklepni transporter je bilo potrebno čimbolj obvladati. Šofer se ga je moral naučiti voziti, komandir komandirati in rihtati radio postajo, jaz protiavionski mitraljezec pa sem moral rihtati tisti ror. Poleg nas treh pa je bilo v transporterju še osem vojakov pešakov, ki so morali ob komandi lavfati ven iz vozilain potem ob drugem ukazu spet nazaj .
Da je bila nafta že 86 ega draga kot žafran , tega ne bi niti omenjal. Koliko stane sklopka za takšen goseničar pa je tudi stvar posebne debate.

V glavnem, naša vožnja po poligonu blizu Osijeka z imenom Nabrdje je zgledala zelo drugače kot bi si kdo predstavljal. Zgledala je kot sprehod. Naprej sta dva fanta hodila vštric. Bila sta voznik in desetar. Takoj za njima sem capljal jaz, zadaj pa so prav tako capljali že omenjeni pešadinci. Nekje više na hribu je stal vodnik in se drl »levo« »desno« in podobne reči. Po njegovih navodilih je hecna procesija vijugala po tistih obronkih. Vsake toliko se je zadrl »ispadaj!« in tistih osem vojakov je iz formacije zalavfalo levo in desno po pobočju.
Tako smo se trudili zagotavljati varnost domovine cele dneve in tedne. Bilo je težko , vendar sem bil zadovoljen, da nam ob vožnji ni bilo ukazano, da moramo tako kot majhni mulci, poprdevati z žnabljami. Saj veste, zdaj malo manj, potem pa gas do fula in prdiš malo bolj.
No, čeprav tega ni bilo treba, moram priznati, da bi lahko takrat naše početje marsikomu zgledalo kot dolgočasna , neumna, primitivna otroška igra.

Ampak to je samo tako zgledalo. Ne, spoštovani moji, to je bil Oklepni transporter!

  • Share/Bookmark

15 odgovorov v “Zgleda naivno??”

  1. miri pravi:

    Kje bodo skrbeli za našo varnost?V Afganistanu ali na naših ulicah?

  2. daredare pravi:

    Miri, tega točno ne vem. Glavno je, da smo lahko mirni!

  3. miri pravi:

    Pa je ena skrb manj!

  4. daredare pravi:

    :) :) :)

  5. Rado pravi:

    V Nedeljskem dnevniku ta teden Alkalaj piše o nategu, glede uporabe oklepnikov v Avganistanu!

  6. daredare pravi:

    To bom pa pogledal! Alkalaj je pameten dec. Upam pa , da se niso tudi oni peš morali potikati po tistem šodru, generali pa so dobivali bone za nafto. Mater !!

  7. Rado pravi:

    :-)

  8. web_inspector pravi:

    Aha. O varnosti torej teče beseda. Na tej strani mir zagotovljen. V redu.

    Ocena: soliden zapis.

  9. kamperkamper pravi:

    Kako bomo šele varni,ko pridejo vsi oklepniki :lol: tudi tisti v katerih se bodo skrivali naši vodilni :lol:

  10. dare pravi:

    @kamper, naša sigurnost in sproščenost bo neizmerna. Lahko bomo dali vse štiri od sebe , se zleknili na svoje barke in viseče mreže …… in zrli spokojno v bodočnost :) ! lp

  11. karedn pravi:

    A viš de mi je mal znan tist sestank ! :)

  12. nevenkanevenka pravi:

    Na čuden način nas v današnjih časih varujejo, skoraj tako, da bog ne daj, da nas kdo prej šicne preden si orng lačen, gol in bos.
    In beseda čuden ima v sebi čisto drugo psihologijo kot pa nenavaden. Nenavaden je drugačen od pričakovanega, čuden pa ni tak kot pričakovan, pa še jasno je, da ga nihče ne mara.

  13. bin pravi:

    Se bojim Dare, da bo treba tudi poprdevat. Saj nismo več v “Jugi”, kjer je bilo vse po partizansko. :mrgreen:

  14. dare pravi:

    @nevenka, ja , samo nevarno je , da če si “čuden” da ti je počasi vse dovoljeno in oproščeno.

  15. dare pravi:

    @bin, če bo prišlo tako daleč, da bomo spet zakoračili v kakšno “Nabrdje”, sem prepričan, da bomo poslušali tudi vodnikovo komando. Pa tudi če bo le-ta : Transporter …gas!

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !