Druženje … !?!

28.06.2009

Dobro bi bilo, če bi za to današnjo pisanje lahko navrgel nekaj zgodovinskih dejstev. Nekaj kar bi nedvoumno dokazovalo, da ne govorim tja v en dan. Še bolje bi bilo mogoče, če bi lahko svoje razmišljanje podkrepil z nedvomnimi biološko prirojenimi lastnostmi, ki govorijo opisani zadevi v prid. Hja, pa nimam na zalogi nič takega. Če govorim o druženju ljudi, moram priznati, da v bistvu izhajam samo iz nostalgije, iz nekih časov ki so bili glede tega drugačni. Tu moram zajeti sapo in pomisliti, kako se pač človeku vedno zdi, da je bila preteklost ne le drugačna ampak tako sakramensko zagotovo tudi neprimerno boljša. Nostalgija je sicer vedno hvaležna tema za nakladanje ampak kakšen poseben argument pa sama po sebi resnici na ljubo ne more biti.
Lahko bi prebrskal kaj o npr. »divjih babah« v Šebreljah. Tam so izkopali ogromno votlino in stuhtali, da so notri živeli neki naši predniki. Očitno je, da jih je živelo precej skupaj, pa tega spet ne gre jemati za neizpodbiten dokaz, da je človek čredno, družabno bitje. Način njihovega bivanja je bil skoraj zagotovo posledica okoliščin , pomanjkanja stanovanjskih enot in aktualnega načina ogrevanja. Mislim, pa pojdite nekam v Cerkljanske hribe in tam probajte preživeti zimo, pa magari ko ni ledene dobe. Stavim, da bi se še tisti najbolj skregani tiščali skupaj. No, tako pa ne vemo ali so se ti praljudje sploh radi družili. Ali niso, če je bilo le mogoče čemeli vsak v svojem kotu votline in srepo gledali izpod svojih kot metla košatih obrvi.

No, pa se poskusimo malo zresniti:

Ne vem natančno kaj me je spodbudilo k razmišljanju o tem zakaj se ljudje nimamo več veselja družiti. Kaj mi je dalo misliti in se spraševati, kaj se je zgodilo z nami. Kaj vraga je bila tista odločilna sprememba.

Mogoče me je k temu napeljala sobotna pogrebna slovesnost za društvo Grča. Društvo smo ustanovili pred petnajstimi leti. Zakaj točno je bilo potrebno naše druženje registrirati in formalno urediti , tega prav natančno ne vem. Verjetno zato, da smo lahko rihtali rekreativne tekme , veselice in podobno. V glavnem pa smo se v tistem društvu, kot že sama beseda pove, družili. Družili smo se na izletih, šli smo v Planico, vsako leto smo organizirali tridnevni koesarski tour in Grčarijado. In dogajanje je bilo res pestro. Novi člani so prihajali in članstvo je naraslo, da so bili nekateri projekti že pravi podvig. Predstavljajte si petdeset kolesarjev s spremstvom, ki jim je bilo potrebno organizirati prenočitve in vso logistiko?!
Poletna grčarijada je bila veselica brez primere, piknik in športne igre. Ma , ni da bi govoril.
In zadeva je trajala deset in več let. Potem pa se je začelo. Ljudje so preprosto odpadali. Pa novih tudi ni bilo. Kaj se je zgodilo? Evo, nimam pojma!
Ljudje niso nehali kolesariti. Niso nehali hoditi v Planico in niso nehali jesti in piti. In niso vsi dobili nekih strašnih služb , da si ne bi mogli privoščiti več časa za druge. Ne, nič takega se ni zgodilo. Le ljudje so si očitno zaželeli početa te stvari sami in sami zase. Nenavadno.
V zadnjih zdihljajih je prišlo celo tako daleč, da smo ljudi dobesedno prosili, da smo nekako napolnili en mali avtobus za Planico ali kaj podobnega. Zadnja grčariada je bila smešna senca tistih pred leti. Ljudem se preprosto ni dalo priti nekaj pojesti, popiti, zaplesati in se pozabavati….s prevozom vred… zastonj ! Res nenavadno!
Pogrebna slovesnost, ki sem jo omenil je bila v bistvu izpraznenje nekaj sto evrov z računa društva pred likvidacijo!

No, mogoče pa me je kljub vsemu k spominom o bolj družabnih časih navedlo kaj bolj pozitivnega. Sinoči smo z mojimi godci odšpilali zelo zanimivo ohcet, ki jo je mladoženja organiziral kar pred svojim blokom in povabil pod šotor cel becirk. Razpoloženi sosedje so mi pojasnevali, da se vsi dobro razumejo in da pogosto organizirajo kakšne zanimive stvari. Le tako naprej, čimdlje in čim bolj veselo sem jim zaželel. Redka vrsta ste !

Mogoče me ravno tako kdaj vzradosti kakšen podeželski fenomen, ko vidim ljudi, ki znajo še stopiti skupaj, še vedno kaj narediti zastonj in držati neko prijazno tradicijo. Tudi tam , če je le mogoče povem , kako odobravam in cenim takšne sorte pristop.

Lahko pa mi dalo misliti celo nedavno srečanje blogerjev, na predstavitvi knjige pesnika Kobilice na turistični kmetiji na Vipavskem. Tam sem spet po dolgem času videl večjo skupino ljudi, ki se mi je zdelo, da so vsi po vrsti veseli in zadovoljni, da so se srečali. Res nenavadno. Mogoče pa je za našo vrsto še upanje!
ena krošnja

  • Share/Bookmark

21 odgovorov v “Druženje … !?!”

  1. miri pravi:

    Res je to čudno.Več ko imamo(nimamo),manj smo pripravljeni kaj storiti ,udarniško,bi rekli pred ne tako davnimi leti.Je pa tudi res,da kar so(smo)včasih naredili s svojimi žulji,kar potiho postala lastnina nekoga,ki je bil ob pravem času pri koritu.Kot pravijo,da se zastonj še mački ne gonijo.

  2. bin pravi:

    Zamudil sem “Kobilico”, sploh nisem zaznal, pa bi me zanimalo.
    Bojim pa se, da se bo tudi to srečevanje blogerjev “izpelo” kot vse vrste druženja. Preprosto ni več zanimivo, ko že vnaprej veš koga boš tam srečal, kdo se bo s kom družil, kdo komu nagajal, … Ponikne, pa spet privre na dan v drugi obliki, kraju, času. Z novimi zagnanci, ki dajo stvari zagon. :)

  3. dare pravi:

    Ja, Miri, te naše tranzicije in podobna šara , vse to je precej pripomoglo, da je udarništvo in tovarištvo prišlo na slab glas.

  4. dare pravi:

    @bin, verjetno je veliko resnice v tvojih besedah, čeprav sem sam precej drugačen karakter. Pravim si zapečkar. To sicer ne pomeni,da rad ždim v zapečku. (aja, saj ga nimam) Pomeni pa , da ne čutim želje, da bi se stvari okoli mene stalno spreminjale in da bi se v moji družbi stalno menjavali ljudje. Včasih sem prav smešen, ker vztrajam pri kakšni stvari, ker mi pamet pravi , da je to preprosto dobro in prav.

  5. bin pravi:

    Kaj bi ti pravil, Dare neki bin iz sosednjega zapečka. ;) Tudi tukaj na blogih tisti “hajsni” že jemljejo slovo. Midva in še nekaj zapečkarskih mačkov pa tu in tam kakšna dobra muca, bomo pa svoje naprej gnali. :roll:
    Ker je “preprosto dobro in prav”! :) :)

  6. miri pravi:

    Kar vztrajajta.Drugih blogov sicer ne preberem veliko,mi pa Doretov popestri dan ko izide.Samo prava imena bi še dodal pa bi našel zgode in nezgode iz naše male skupnosti.Pa naj bo kot je.

  7. daredare pravi:

    @bin, prvi post sem objavil januarja 2007 . Sploh niti slučajno ne morem primerjati vzdušja na blogih takrat ali zdaj. Očitno je bilo takrat bloganje moda. Od ljudi, ki so ustvarjali takšno klimo in so bili menda prave nekakšne zvezde, jih je le nekaj še aktivnih in tudi tisti so zelo upočasnili svoj tempo. Sicer pa so se verjetno začeli ukvarjati s čim drugim.
    No, jaz pa se trudim še kar naprej. Sploh ne vidim pametnega razloga, da bi kaj spremenil. Mogoče se bo spremenilo sámo glede na to, da pač lahko pride dan, teden ali leto, ko za boga ne bom našel navdiha za karkoli. Do takrat pa se bom trudil!Vsaj toliko kot sem se do zdaj!

  8. daredare pravi:

    @miri, hvala za prijazne besede. Imena pa lahko verjetno dodajo v vsaki mali skupnosti in dobijo čisto pravo zgodbo. Požrešnost,neumnost, nevoščljivost, stremuštvo in podobne nemarnosti , ki jih kdaj pa kdaj opisujem razsajajo vedno in povsod. lp

  9. milena pravi:

    hmja, ne bi rekla, da se stvari izpojejo. Zakaj le?! Odvisno- seveda- tudi od tega, s kakšnimi nagibi se neki skupini pridružimo in kaj potem- v nadaljevanju- tudi želimo “iztržiti”.
    Skupinica, ki se je – tokrat- našla pri Kobilici, je – po moje- sila ohlapna. A s tem ni rečeno, da je brez vsebine in da so njene vezi trhle in zlomljive.
    naše druženje ima- to sem prepričana- globok pomen, radi smo skupaj, kar pa spet ne pomeni, da “visimo drug na drugem”.
    Še manj pa, da si pošiljamo “vroče objeme” in podobno sranje kot je marsikje v navadi, potem pa, ko se nekdo narobe “obrne” , pa letijo noži v hrbet.
    Če bo- ko bo- izdal knjigo Dare, definitivno ne bo nihče manjkal na predstavitvi. In če me- ko pridem v njegove božje Rovte- povabi na pivo, grem, če le ne bodo letele gnojne vile izpod neba.
    Po drugi strani pa živimo vsak svoje življenje, kar je edinole prav in kar je najboljše.

    Drži pa, da imamo – po novem- svojo..hm…”mamo”
    :-)
    :-)
    ki zmeraj poskrbi, da se ob pravem času in brez problemov “prileti” tja, kamor je treba….

    Meni je všeč, če nekomu “pripadam”, a istočanso pa- kot zrak in vodo- potrebujem svojo svobodo…..

    Pa me razumi, če me moreš
    :-)

  10. dare pravi:

    @Milena, baš se mi dozdeva, da dobro vem o čem govoriš. Tudi sam nimam nobene želje biti del tiste objemajoče se , kolerično evforične druščine. Tudi z mojimi prijatelji, ki jih pogosto omenjam z vsem pripadajočim pretiravanjem vred imamo po mojem prepričanju čisto zdravo znanstvo. To pomeni, da smo skupaj dovolj pogosto pa tudi dovolj poredko. In samo tam kjer je treba. Nobeden k nikomur ne hodi domov na kavo in nihče ne gre z nikomer skupaj na morje.
    Prav dobro si predstavljam in vem kako zna biti čudno, če takšne druščine presežejo meje. Tako sem npr. tudi v bloku čisto na tapravo distanco s sosedi. Ko me je prvi (vsi smo skoraj hkrati naselili nov blok) obgovoril, kdaj bomo obiskali drug drugega in kdaj bom jaz prišel na kofe in kdaj on na pivo, sem na svoje prijetno presenečenje na hitro opravil s tem. Prijazno sem pojasnil, da nismo nikoli imeli takšnih navad in da imam namen tako pustiti tudi za naprej.
    In deluje. S sosedi smo čisto prijatelji, kje so moja vrata in moj prag pa je tudi jasno.
    Naj te razumem , če te morem?

    No , nekako tako sem jaz to razumel ;) !! lp

  11. micamica pravi:

    Dare, zadel si v srčiko
    :-)

    In kar me še posebej veseli, je to, da podobno razmišljava!!!

  12. katarina pravi:

    jaz sem tipičen predstavnk nedružabnosti. grem pomagat, če me kdo prosi, a ko je delo končano, grem domov. ne da se mi sedet in pit, jest, čvekat, nimam časa, ne potrebe. mogoče tudi nekaj zato, ker imam službo, v kateri velko komuniciram, definitivno pa sem tak tip človeka, da mi enostavno ni. tudi če grem zvečer ven, najraje sedim sama. ne da se mi debatirat o bedarijah, vremenu, odnosih moški-ženske, vzgoji, gfospodnjstvu, avtomobilih … edini pogovori, ki me zanimajo, so pogovori o gradnji in prenovi starih hiš. za to si vzamem čas, diskutiram o raznih možnostih, spijem kavo, širim znanje ….za to mi ni škoda časa, za ostalo pa.

    imam kar nekaj prijateljic, h katerim grem, ko se mi hoče pogovora, ki ni na ravni morske gladine. sicer pa se druženj izogibam. zdaj če so moji sosedje hudi, ker ne pridem k njim, ko imajo fešto .. je to moj problem? ali če ne pridem na vaško praznovanje. če mi ni mi ni in ni variante, da bi se uklonila in šla.

  13. dare pravi:

    @katarina, nobenega smisla ne vidim v tem, da bi kdo koga silil in tudi ne, da bi kdo silil sam sebe k druženju. Tudi moje razmišljanje ni bilo mišljeno v tej smeri. Ljudje smo različni , zelo različni. Tudi ne iščem in ne vidim v vsem tistem sindikalno kmečkem veseličarstvu , ki sem mu bil priča pred 20 – 30 leti samo pozitivnih stvari.
    Lahko pa vseeno gledam na stvar tudi z nasprotnega konca in trdim, da smo marsikaj kot družba s tem zapiranjem med zidove pa le izgubili.
    Točno dognati kakšna je prava pot pa tudi menda ni mogoče, a ne?! lp

  14. katarina pravi:

    se ti zdi, da se zapiramo za zidove? ne vem no … ko grem jaz čez vikend po mariboru, ljutomeru, murski … so lolaki polni, prviat žurke se kar vrstijo. nimam občutka, da bi se kaj bolj zapirali kot so se pred 10,20 leti.
    opažam pa, da stareši kot si bolj si izbiraš družbo. ni vsak znanec dober za popivanje, ne da se ti več v nedogled večer za večerom ždet za mizo in srebat kozarce vina zato, ker se to pač za vikende počne. tudi žurke pazljiveje zbiraš in ne greš kar na vsako garažno vešto več … se staramo? :)

  15. daredare pravi:

    Ja, tega pri svojih “opazovanjih” tudi verjetno ne bi smeli čisto zanemariti! :)

  16. bin pravi:

    Zanimivo, kako imamo prav vsi “ravnopravšnjo” dozo družabnosti. :lol: Le kako se sploh lahko sporečemo kdaj? :D

  17. dare pravi:

    Še čudno, da se ne dobimo večkrat,a?

  18. Milivoje Večnopravični pravi:

    Človek je krona stvarstv.To so neispodbitna dejstv,dokazana na vseh področjih tuzemnega živlenja.To je moj zorni kot s katerim se nekateri”filozofi”ne bodo strinjali.Nikoli ne razmišljam da bi ugodil svojemu sogovorniku,tudi ne iščem konfrotacij,skratka:Da bi govoril resnico se ni treba truditi:nad nama je TA,ki resnico govori skozi nas.Sleherna ideja prihaja od nekod.So ideje zemljske,in so ideje nebeške.Zemljske ideje so začasne in večkrat usmerjajo človeka v pogubo situacijo.Za takšno idejo stoji nevidni kreator,ki ima odvisno od človekovega nagnjenja oblast nad človekom. Na drugi strani so ideje,ki prihajajo iz nebes.Ravno tako se nebeške ideje vtelešujejo v miselni sistem tistega,ki je nagnjen tem idejam.Če človek ne priznava v svojemu srcu,svojega Stvarnika ne more tega pojma niti razumeti.S to izjavo ne želim nobenega prizadeti,to so pač dejstva in večni zakon onstranstva. Človek na zemlji postavlja svoje človeške zakone,kateri v glavnem ugajajo zkonodajalcu in njegovome predpostavljenemu.Za človeškega zakonodajalca ni važno:je ta zakon praviče ali ni,važno je da je njemu po volji.Večkrat je sišati o noveli “zkona”Tukaj se jasno kaže,da se človeški,dejansko zemljski zakon prilagaja nastalima situacijama.Na drugi strani,NEBEŠKI,ne na papir napisani zakon je večni inpravični zakon,kateri se nikoli ne menja.Tudi ta zakon je zapisan,ne s črkami na papirju,kot sem že prej dejal.Ta zakon je napisan na vesti slehernega človeka,kateri je svojo zemljsko živlenje popolnoma podredil Bogu.Mnogi verniki so izničili svoj “JAZ”pred ljudmi in se tako delajo pravične,dejansko v globini svoje duše tega niso storili.Ravno zaradi tega jim Bog ki je vsemogočen in preiskue notranjost človeka ni razsvetil njih misli.Tako ti pobožnjakari se nič ne razlikujejo od ljudi,ki otkrito sprejemajo mudrost zemljsko.Kako je vesoljni svet neskončen in čas brez začetka,tako je miselnost iz onstranstva neskončna,raskriva pa pasti zemljski zakonov,kateri bo očitno prav kmalu konec. HVALA! onstranski-привет от потустороннога!

  19. dare pravi:

    O, milivoje, hvala za komentar. Ma , mislim komentar in pol. Vsaj po obsegu. Vsebino bom še enkrat predihal. No, očitno je, da si pobožen možakar in da so ti prvi tisti zakoni, ki nam jih v naše dobro narekuje višja , vsemogočna sila. Prav, kdo bi ti ugovarjal. Lep pozdrav.

    Nimam pojma kaj je tisto v cirilici !!

  20. Milivoje Večnopravični pravi:

    Привет от Порустороннога = je: pozdrav od onstranskega!( v ruščini)

  21. Milivoje Večnopravični pravi:

    Veliko sem govoril o tem kaj prihaja na ta svet. Menim,da je bilo dovolj. Opazujte v pričakovanju in se prepričajte,da je svet živel v zablodi in še naprej živi v zablodi vse do svojega konca. Zakaj,namesto mojih besed iz katerih so se norčevali mnogi, “Nebesa” so spregovorila. Hvala!

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !