Kaj je normalno …sploh ??
28.05.2009 ob 19:14Ko sem prejšnji dan med popoldansko pavzo stal pod nadstreškom pri stranskih vratih fabrike in opazoval rahel dež, ki je močil in ohlajal razgreto zemljo in ozračje, mi je padla na pamet samo ena stvar: » Samo poglej kakšno normalno vreme!«
Sicer imamo ljudje deževja in kislega vremena kaj hitro dovolj in vrh glave, saj nas vedno asocira na dolgočasje in malodušnost, vendar se mi je ta dežek zdel nekaj posebnega. Ko sem namreč prejšnja dva dneva med pavzo prihajal ven na zrak in si brisal potno betico , razmer res nisem mogel oceniti kot normalne. Druga polovica maja , temperature pa trideset stopinj. V bregu nad tovarno je košenina , kjer so pospravili travo že takoj po prvem , mislim da šestega ali sedmega maja, zares nenavadno. Kmalu bomo zalavfali kosilnice že takoj po pustu. Strelova češnja na vasi je tudi že teden dni čisto rdeča, kar bi bilo sicer normalno za Brda ali Vipavo , za Faro pa…… In zvečer sem v travi zagledal majhne lučke. Zdaj tukaj , zdaj malo bolj tam so utripale. Za kresničke sem prepričan, da jih še nikoli nisem videl v maju. Same komajda normalne stvari. In potem se je začelo: viharji, kot krompir velika toča, neko vas na Gorenjskem je zamedlo in same takšne stvari. Ja , iz ene skrajnosti v drugo in skoraj nikoli tako kot bi bilo za pričakovati.
Zdaj pa ta dežek. Prijeten pomladanski , rahel dež.
In jaz stojim pred fabriko. Bogvaruj, da bi to odobraval ampak nisem si mogel kaj , da ne bi pavze podaljšal za nekaj minut. Saj ne bo nobenega. Pred časom so šefi cel dan mešali zrak po fabriki in sekirali ljudi zaradi vsake minute. Zdaj pa jih ni več toliko. Vse je bolj mirno. »No ja, če je govora o denarju, potem se tudi vest in pripadnost drugače obnašata », sem si rekel sam pri sebi.
In spomnil sem se tistega cirkusa. Kupov, ki so se valili po tekočih trakovih. Ko smo odšli na pavzo , so šefi in vzdrževalci naredili še malo zaloge in ko smo prišli nazaj, se je spet vsulo. Neskončna vrsta !
In delali smo sobote in nedelja ni bila nič posebnega, če si jo pol prebil ravno tam za razgretimi mašinami. Včasih smo nabrali tudi osem ali deset šihtov plusa v enem mesecu. Ko tudi to še ni bilo dovolj , smo zalavfali na štiri izmene. To je zgledalo tako, da smo delali dva dneva zjutraj, potem dva popoldne pa dva ponoči in potem smo bili dva dni prosti. Ne glede na dneve v koledarju! To je človeku totalno zmešalo ritem. Nikoli nisem vedel kateri dan je in katera ura. Kolega je enkrat vstal četrt čez šest , bilo je pozimi in zunaj je bila tema. Prepričan , da je zamudil na šiht je hitel po ulici in šele pred oštarijo , kjer je opazil , da so notri ljudje in da nekako ne more biti šest zjutraj, šele tam je začel tuhtati, da se mu je sistem zmotil in to za celih dvanajst ur…Ja , to je bil res živ kažin..!
In zaradi prehitrega tempa so nam kontrolorji označevali gajbe z rdečimi listki in poleg drugega smo še tisto reševali in popravljali ob nedeljah. In v zraku je bilo nekaj , kot : »Dajmo še malo, saj bo bolje! Misliti je treba na prihodnost ! Na otroke!« Kdor je potožil, da ne more več na tak način, da ima v življenju tudi druge stvari, ta je dobil nedvoumen odgovor: » Če ne boš ti , bo pa kdo drug!« Vedno so nam jasno dali vedeti, da cela vrsta čaka na naše delo. Čudna vrsta je bila to. Nihče je nikoli ni videl..!?
Plačani smo bili minimalno, majkemi. Se je pa s tistimi nadurami in nedeljami, dodatki in vsem skupaj nekaj nabralo in naša preprosta ( beri butasta) pamet je to dojemala kot malo boljšo plačo…….
Zdaj pa tak prijeten , rahel dež…
In nihče ne prihiti in me nadere, da se dela kup. Sploh nas je v popoldanski čisto malo. Ponoči ne bo sploh nikogar. Svoje delo bom opravil s pametjo in brez rdečih listkov. Delal bom od ure do ure, vendar bom vse moral razporediti, da mi ne bo zmanjkalo biznisa. In ne bo pet nasršenih tipov bezljalo okoli mene. Petnajstega bom sicer dobil…ma , pustimo to zaenkrat…bom pa vsako nedeljo s svojimi in kakšno soboto bom brez pogajanja lahko šel s svojimi godci na ohcet ali veselico. Aja, pa še v petek bom tudi fraj !!
In opazujem še vedno tisti dež. Zdi se mi prav nenavadno normalen.
Pa pravijo , da je kriza, da je težko , da zaboga ne vemo kako bomo preživeli.
Jaz pa tuhtam o tej situaciji ! Pa tuhtam o dežju. Pa se sprašujem:
” Mater, da pa ni šele zdaj vse skupaj nekako normalno???”