Pisanje, mučilno sredstvo

25.03.2009 ob 07:38

Ko se je znani pridigar hvalil, da zna pridigati na čisto vsako témo, so ga njegovi prijatelji vprašali ali je pripravljen na preizkus. Na prižnico naj bi mu dali listek, kjer bi bilo napisano o čem naj bi pridigal. Govornik je izziv z veseljem sprejel. Vendar pa je bila v celi zadevi še ena zanka. Ko je v nedeljo prišel na prižnico in vzel v roke listič, ga je čakalo nemajhno presenečenje. Listek je bil prazen.
Vendar pa mojster besede se ni zmedel. Daleč od tega. Dvignil je beli listič in z jasnim glasom rekel:
»Spodaj nič, zgoraj nič…in vendar je bog iz nič ustvaril nebo in zemljo!«
In po tem uvodu so mu besede stekle , da je komaj končal v približno predvidenem času.

Tako sem se jaz vsedel pred računalnik. Ura je polnoč. Par dni je, kar nisem objavil nove stvari in to mi gre na živce. In zdaj brskam po možganih. Ura je pa , saj saj sem že povedal, polnoč! Ne, polnoč in tri minute! In moji možgani? Spodaj nič, zgoraj nič….., tista o stvarniku ni več izvirna, nič mi ne pade na pamet.

Ko sem se enkrat pred časom udeležil srečanja blogerjev, sem bil tam novinec in tudi s precejšno mero čisto taprave treme sem prišel mednje. Pa sem tremo hitro izgubil. Pozdravili so me kot svojega. In s svojim posebnim pozdravom. Namesto dober dan ali kaj podobnega, so me pozdravljalil s «kje pišeš?« in » kaj pišeš?«

»O, porkaduš!« sem si takrat rekel »a zdaj sem pa kar naenkrat človek , ki piše?!«
Kako se je to zgodilo, tega ne vem in tudi opazil nisem , kdaj in kako je lahko do tega prišlo. Zdaj pa iznenada opazujem to svoje početje. Včasih, mater če ni to ravno zdaj , deset čez polnoč, včasih je to čisto neobrzdano , bezciljno nakladanje. No, mogoče ni čisto brezciljno. Ima namreč bedast namen držati kontinuiteto. Saj, če sem nekaj napisal v nedeljo, potem v sredo pa spet v petek…a ni potem jasno , da je danes zadnji čas?

Da je listek prazen zgoraj in spodaj ravno tako, to sem že povedal. Ko včasih preberem kaj od drugih , tapravih pišočih ljudi, velikokrat pri njihovem pisanju občudujem kakšno stvar. Pri nekomu je to velik obseg njegovega dela, nekdo drug ima dobro zgodbo, tretji pa preprosto dober jezik. Verjetno je najbolje, če se vsi trije elementi združijo in zna pisec zapisati dobro , obsežno zgodbo v lepem berljivem jeziku. Ja, ampak tisti so pa res “tapravi” !

Jaz nimam ta trenutek v glavi nobene zgodbe. Moj jezik je zdaj ob petnajst čez polnoč ….kvečjemu primeren svoji pozni uri. In obseg? Ja, upajmo, da bom čimprej zaključil.

Nasprotno od tega, da se trudim stalno nekaj pisarati pa sem zelo, zelo slab bralec. V življenju preberem katastrofalno malo knjig. Vendar pa sem se pred kratkim lotil razmeroma zelo dolgega romana. v to sem se spustil po naključju. Hčerka je morala zadevo prebrati , ker bo pisala o zgodbi esej pri maturi. Precej je jamrala in negodovala zaradi zoprnega branja in sem se jaz ojunačil, češ da tako grozno pa že ne more biti.

Vendar pa bukvo berem že štirinajst dni. V spremni besedi sem prebral , da je bil pokojni avtor eden od najboljšh slovenskih piscev proze v prejšnjem stoletju. Knjiga pa ….mislim, mučilnica. Po desetih straneh obvezno skoraj zaspim in se potem trudim še z enim ali dvema listoma. Dolgovezni opisi, nepotrebni razvlečeni detajli, večkrat namerno porušen ritem in v končni fazi zelo malo zgodbe. No, vsaj jaz je ne zasledim posebno veliko.
No, pa kritika niti slučajno ni moj namen in tudi knjigo bom v naslednjih dneh pripeljal do konca. Z muko , ampak , ja , bom!

Ko sem objavil nekaj svojih preprostih zgodbic, sem moral že nekajkrat zadevo razdeliti na več delov. In še se vedno najde komentator, ki pojamra da ne more prebrati tako dolgih pisarij. Sicer bi bila primerjava z zgoraj omenjenim romanom skorajda smešna, ampak mi je pa le dalo malo misliti.

Da ni mogoče pisanje, ki sem se ga navadil in se mi je sčasoma tako prikupilo, da opažam že kar nekakšne simptome zasvojenosti, da ni mogoče to dejavnost z veliko bolj črnega spiska kot sem domneval?

Jebenti, da ni to mogoče namenjeno samo nerviranju srednješolcev, mučenju fotrov in živciranju obiskovalcev internetnih strani??

O porkaduš, kar streslo me je ob teh mislih. Pa ne bom veliko tuhtal naprej. Nimam s čim. Ura je polnoč in štiriindvajset minut. Možgani pa na pol na off. V možganih zgoraj nič….spodaj nič…in vendar sem stipkal ….mater mi je odleglo! lp :) Dare

  • Share/Bookmark
 

38 komentarjev na “Pisanje, mučilno sredstvo”

  1. miri pravi:

    Takih,ki začnejo iz “nič” in končajo z “nič” je pri nas vse polno.

  2. Nick pravi:

    In kaj to bereš? Mencingerjevo Mojo pot na Triglav?
    Ali Finžgarjevo Pod svobodnim soncem?

    :) )

  3. Gorazd pravi:

    Ravno zaradi takega občutka, da je nekaj pa le treba napisati, sem jaz zaključil s svojim blogom. Dosti lažje je brati, kot pa pisati.

  4. miri pravi:

    @Gorazd.Škoda.Bilo je zanimivo branje.

  5. dare pravi:

    @miri Ja, mislim, da razumem približno kaj hočeš povedat. Meni pa še nekaj pogosto pade v oči. In sicer, da je tu spodaj vedno nič, tam zgoraj pa…..

  6. dare pravi:

    @nick, Mencingerjeve poti nisem bral, bral sem pa Mlakarjevega Trebušnika pa seveda Pod svobodnim soncem tudi. Eno in drugo , ko sem imel max. 12 let. In ti povem , v primerjavi s čtivom, ki ga dobijo gimnazijski maturanti za eseje iz slovenske literature so takšne knjige slikanice ali pa kvečjemu ciciban! :)

  7. dare pravi:

    @gorazd, hvala bogu je zaenkrat tako kakor pač komu paše, a ne ?

  8. 1danica 1danica pravi:

    Meni so se še ta fajn knjige uprle, ko so nam ukazali, da jih MORAMO prebrati!

  9. mundial pravi:

    Se strinjam z 1danico, da vsaka knjiga, za katero je rečeno: “Moraš jo prebrati”, postane zoprna. Ker moraš proti svoji volji brati. In tudi tisto kar moraš proti svoji volji delati je zoprno.
    Sicer pa se strinjam, da je večina slovenskih avtorjev (pa ne ravno podenj), ampak zamorjenih, zdolgočasenih,…
    No, kot sem lahko opazil, mislim, da bi bilo ime objave primerno: “Pisanje in branje mučilno sredstvo” :D

    LP!

  10. Nick pravi:

    dare, saj ti verjamem, ampak zakaj ne bi razkril, s katero se mučiš / katera te muči?

  11. Nick pravi:

    seveda pa se ne morem strinjati z mundialom in njegovim podnjem in itak

  12. dare pravi:

    @mundial, s tabo se tudi jaz ne strinjam. Naša literatura premore nepopisne zaklade. Tam so Tavčar , Kersnik, Finžgar, Cankar, Kosmač , Voranc in še cela četa neprekosljivih mojstrov našega lepega jezika.

    @nick, A.Hieng Čudežni Feliks in da ne bi bilo pomote…niti slučajno ne trdim, da je knjiga slaba. Predvsem, ponavljam, sem jaz res bolj slab bralec!

  13. dare dare pravi:

    1danica, samo meni ni nihče ukazal :(

  14. Dajana Dajana pravi:

    @Dare: Zasvojen si. :) Droga. In razen tega si seveda dober pisec. Evo, kaj si vse povedal o tem, da ne veš, o čem pisati… Jaz sem imela pred tremi dnevi… v nedeljo, veliko krizo. Osebno. Doživela sem živčni zlom. Prepustila sem se rokam Boga. Naredi z mano, kar hočeš. Če moram umreti, moram umreti. Če moram nehat pisati blog, moram pač nehat…

    In potem sem celo noč premišljevala. In potem… sem napisala o tem, kaj se je dogajalo. In včeraj sem imela terapijo (o vsem tem pišem seveda na svojem blogu, a ne bom dala linka haha, če bo kdo hotel najti, bo že našel), kjer mi je “prišlo ven”, da moram pisati blog, ker je pomemben za moje samozdravljenje. To je to.

    ;)

  15. Nick pravi:

    Dare,
    hvala, da si mi končno jasno odgovoril na nedvoumno vprašanje. Ne poznam tega Hienga, vendar že nekaj časa gruntam, da bi bilo dobro spet malo hoditi v knjižnico in predelati še kaj razen dnevnega tiska in interneta – čeprav tudi tam včasih ujamem kaj leposlovja, tudi po tvoji zaslugi (etc. itd.)

    Sam sem do sedaj napisal kar nekaj, vendar je težko napisati nekaj, kar bi ostalo, kar bi imelo zadostno težo; da bi nek zanamec to dal za vzgled in celo dal sodobnikom za šolsko nalogo. Kot si (da povem s svojimi besedami) rekel, naši klasiki so s svinčnikom ali nekateri s pisalnim strojem naredili bisere, ki bodo ostali za vedno.

    Vseeno pri svojem pisanju pazim na končni izgled, umetniški vtis in tehnično oceno, jezik ni svinjski mehur, da bi ga brcali sem in tja. S tega stališča zelo zamerim tistim, ki delajo s slovenščino, kot da bi bila na razprodaji v Lidlu (da uvedem novo metaforo).

    Dajana,
    sem bral tvoj današnji prispevek na tvojem blogu. Grozno sočustvujem, ampak to si lahko pričakovala, in ta konkretni blog nima nič s tem.

  16. dare pravi:

    @dajana, ne vem kaj naj ti odgovorim , glede na to kako intenzivna so bila ta tvoja doživetja. Jaz namreč še vedno menda “uspevam” dajati tej svoji , kot vsaj deloma pravilno imenuješ, zasvojenosti relativno majhen pomen. Seveda mi je jasno, da pri tvoji krizi, kot jo imenuješ, ni govora samo o pisanju in bloganju. Kaj več si bom šel prebrat na tvojo stran. Verjetno ne bom komentiral. ali pa , bogve!?

    @nick, takoj bi povedal pa nisem razumel vprašanja. Mislil sem da gre za hec okoli Finžgarja in Mencingerja. No, saj ni važno. Glede pisanja in možnosti, da s tem najdeš svoj prostor na tem neskončnem prostranstvu pa si moramo seveda sami ustvariti mnenje.
    Piscev, pesnikov in podobnih avtorjev je nepregledna množica. Že samo pri nas, pa menda je Slovenija zelo majhen kraj. In veliko je dobrih. Pa kvaliteta zagotovo ni edino kar te lahko omejuje. Prodreti kamorkoli je po mojih podatkih zelo težko, dokaj drago in predvsem možnosti, da bi kdaj dosegel kakšne pozitivne rezultate so minimalne. Jaz to rešujem tako, da ostajam na trdnih tleh, se zavedam da je takšnih Daretov okoli mene kot listja in trave , svoje pisanje pa imam za veselje in užitek. Dober in spodbuden odziv bralcev pa tudi.

  17. Nick pravi:

    Ko sem že omenil onadva pisatelja in njuni deli – mislil sem, da bom s prvo žogo zadel gol, pa mi žal ni uspelo :) ) Poleg tega sem Mencingerja nedavno tega uspel prebrati, ker sem ga našel v elektronski obliki na spletu, je pa kar dolgovezno pisanje, občasno pa zelo zanimivo. Pod svobodnim soncem pa sem davno tega začel, a mi ni uspelo priti daleč. Takrat so me pač bolj potegnila zbrana dela Karla Maya.

    Dare, zate pa verjamem, da boš z nami še delil kakšno zanimivo prigodo, siliti se seveda nima smisla. Je že res, kar pravijo o navdihu. Brez njega je včasih še drva težko cepiti.

  18. dare pravi:

    @Nick, zagotovo bo še nekaj stvari, glede tega je vsak dvom odveč. Koliko, kako in kakšne bodo te zadeve…..bo pa pokazal čas. Sicer pa hvala za spodbude. lp

  19. mica mica pravi:

    Dare- prvič: včeraj te ni bilo.
    drugič: s swislarjem sva te pogrešala.
    tretjič: SI že zdavnaj med tistimi, ki pišejo.
    četrtič: valda, da znaš pisati.
    petič: bodi zasvojen s pisanjem.
    Ukaz z neba.
    Od kogarkoli že
    :-)

    šestič:
    lep se mej

  20. dare pravi:

    Takoj ko sem priveslal s šihta , sem poiskal karkoli o “Blogovizijski matineji” in seveda takoj opazil tako swislarja kot tebe. In valda, da vem da me ni bilo in verjemi, da je nekoliko zajebano trenutno s temi našimi šihti in….ja , res sem vesel vseh šestih točk. Lep pozdrav.

  21. Blazz Blazz pravi:

    No no..tu se men velikrat nardi, de mi zmanka tem..sam, se da rešt situacija jel, se da!

    Ad knjig za matura pa nebi…ka sma mi imil sm tazadna prebrau 1 dan predn sma pisal esej. :)

  22. vlatka vlatka pravi:

    Samo prilimam:

    Moj svet
    je čist
    in je sladak
    Vsak dan mi
    sonce sije
    ne pokrije
    ga oblak
    Naj tudi vam
    ga srce nosi
    zanj ljubezni
    čiste
    prosi
    Vas osvetli
    in vam
    obraz
    obžari
    v lepoti
    sreči

    Vlatka K., 26. 03. 09, 00.02

  23. dare pravi:

    Ma ja Blazz, to bloganje… :) ,tazadn cajt de se kdu spovne in zrihta eno dobro srečanje , ne pa tu sakramejnsku pisanje…

  24. dare pravi:

    @vlatka, je s pesmico poslala nam pozdrav
    z verzi nam je srečo zaželela ,
    želja ne bo brez odgovora ostala
    proti morju nazaj bo poletela.

    (buh kvasn duobr :) )

  25. nevenka nevenka pravi:

    Ah, jaz če nimam kaj pisat, ne pišem nič. Zadnje čase se pa sploh zadržujem, ker ne morem pisati nič svetlega; besednega frfotanja brez razloga pa ne obvladam.
    Se vidi, da sem nagnjena h krajšim tekstom, zato se kar pesmi držim.
    Vsak po svoje. Pri živih tekstih človek dolžine še opazi ne. Pri dolgoveznih je pa že odstavek morjenja dovolj.

  26. dare pravi:

    @nevenka :)

    Mislim, da se ti držiš poezije zato, ker si poet. Ne mislim, prepričan sem , da je tako. In zgostiti svoja čustva v nekaj verzov, ki vsak zase in vsi skupaj govorijo svojo zgodbo, to ni zadeva, ki bi jo tukaj “devali v nič”. lp

  27. shakiro pravi:

    Najboljša oblika izražanja trenutnih misli, razpoloženja, zunanjih vtisov povezanih z notranjim egom,je nedvomno japonski Haiku. Ima tri vrstice in ne vem točno koliko zlogov. Začetki segajo v 16.stoletje na Japonskem, ko so si vladarji zaželeli pesnike-poete haiku-ja. Predno so se odpravljali na daljše potovanje, na boj, h gejši, ali kar tako. Kaj bi meni zdejle padlo:
    (nekaj sem bral na internetu, pa mi ni jasno, pol grem pa na kakšen blog težit, se opravičuje :) )

    “Rumeni Mononukleus čaka na belega,
    ki ni citokin, vse bo rdeče,
    metuljčica je shizo!”

  28. Nick pravi:

    Verjetno bo spet kdo hud, ampak ponavljam svojo hipotezo, da:

    Če med tipkanjem prepogosto pritiskaš Enter, to še ni poezija.

    (o haikuju pa raje ne bi)

  29. dare pravi:

    Shakiro, o haikuju sem tudi sam že bral. ne vem sicer zakaj bi bila to najčistejša, najbolj “taprava”, najboljša in ne vem kaj še , oblika poezije. Prebral sem sicer že kar nekaj prijetnih haikujev ampak se me kaj bolj kot občutek ob prijetnem verzu vse skupaj ni dotaknilo.
    Tudi ne razumem smisla, da nekdo trdi da je neka oblika literature bolj prava od druge. Zame na primer je najvišja oblika roman. eko. Dostojevski je zame ime, ki je cela horda haikujevcev ob njem kot gruča šolarčkov, ki ga lahko kvečjemu prosijo za kakšen bombonček.

    Vendar pa tega ne bi trdil nekomu, ki je zaprisežen ljubitelj soneta in ostalih bolj klasičnih oblik poezije.

    No, saj domnevam, da tudi tvoj namen ni bil tak. Tvojega haikuja pa tudi ne razumem :) !

  30. dare pravi:

    @nick, ali boš rekel , da se kdo na blogih ne strinja s to tvojo trditvijo?

  31. Nick pravi:

    vlatka se prav gotovo ne strinja, pa še mnogo drugih, ki klepljejo stihe (ali pa tekste, saj v končni fazi to ni bistveno).

    Jaz to primerjam s klepanjem kose – na videz enostavno delo, ki pa lahko da grozen rezultat, če ga ne vzameš resno. Kot vsako delo pravzaprav.

    Romani so zame super, Dostojevski tudi. Kot mladinec sem si ob večerih vzel v posteljo nek njegov roman (ne spomnim se zdajle naslova) in zaradi zgoščenosti metafor in vsega sem se že po največ par straneh utrudil in poniknil v spanje. (kot krotko dekle :)

    Že lep čas od leposlovja še najbolj cenim črtice. Uvod, jedro in zaključek. Zato tudi rad berem bloge, kjer se vsake toliko pojavi kaj takega.

  32. dare dare pravi:

    nick, dobra primerjava. Sem se že “bal” da hočeš reči, da mora imeti poezija na vsak način rimo , določen verz in ritem , v nasprotnem primeru to ni vse skupaj nič. Sicer sam nimam nič proti klasični obliki (sonet ipd.) . Predlagam ti, da si pogledaš bin – a, ki ga imam zgoraj med povezavami. Mojster, brez dvoma. Po drugi strani pa lahko te oblike postanejo moteče, če s svojimi pravili omejujejo pesnika in rime postanejo prisiljene , marsikateri verz pa odvečen in tam sam zaradi sebe. Nevenka (tudi med mojimi linki) na papir zliva čustva. Ta pa se že po svoji navadi ne uklanjajo ustaljenim pravilom in pravijo zgodbo po svoje.

    No, to je moje kratko mnenje o pritiskanju tipke enter. Še sreča, da jaz pišem zgodbice :) !

  33. Nick pravi:

    Yap,

    hvala, da si me opozoril na nevenko. Točno tam sem se ustavil, kjer so se še nekateri, na treh lepih vrsticah.

    Bin je seveda mojster, vendar mi ne paše rima zaradi rime in pesem zaradi same sebe. Pa imam rad rimo, predvsem pa vsebino. In polovične, “namerno nepravilne” rime, kot je bila tale v prejšnjem stavku.

    V glavnem, neznosna lahkotnost :)

  34. drmagnum drmagnum pravi:

    Važno je, da si zvozil. Ob branju tvojega zapisa sem dobil skomine, da bi tudi sam zmogel, kaj dobrega napisati. Več od želje me ni ne uspeva. Ko bom “velik” bo bolje.

  35. lordwales pravi:

    Najlepše opravilo poleg sexsa tega sveta – je pa res, da pri pisanju insexsu ni za pretiravat.

  36. dare pravi:

    @drmagnum, mislim, da si tukaj med nami kar dovolj VELIK ! Pa če se danes potrudiš kaj napisati ali pa ne ! lp

  37. dare pravi:

    @lordwales.
    Kaj hudiča bi lahko pomenilo pretiravanje s sexom? A hočeš trditi, da je lahko sexa preveč , ali kaj???

  38. 1danica 1danica pravi:

    Lordwales je pravkar prebral tisto mojo o dojenčkih – mislim, da ima to nekaj malega opraviti z njegovim komentarjem…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !