DILEMA MOJEGA OMIZJA

18.03.2009 ob 08:01

V zadnjem mesecu dni, kar sem se sprehajal med vaškimi bajtami in svojimi spomini se je seveda zgodilo vsehsort stvari. In še bolj zagotovo je to, da nikakor niso šle mimo mene. Še celo nekoliko preveč sem dovolil, da so se me dotaknile. In glede na to, da velik del svojega globokega razmišljanja delim s svojim modrim omizjem, dogodki tudi njih niso obšli .

Poleg tega imam občutek, da sem bil celo sam tisti, ki je nekajkrat kontaminiral prijetno družbo z mučnimi tematikami, ki so me z njimi zasipali z ekranov , zvočnikov in časopisnih stolpcev. Pretirano sem si dovolil, da so me sprovocirali tako izbrisani kot okostnjaki , tako mediatorji kot tipi na zunanjem ministrstvu, tako recesija kot kriza in njeni bleferski protagonisti , ki smo z njimi kar naenkrat tovariši v isti stiski na isti majavi luknjasti ladji.

Zato sem pa bil ene dileme moje združbe prav res vesel. V sebi ima neko novo svetlobo in nove žarke. Ti žarki so nas iz temačnega štaba privabili na verando , kjer smo zadihali drug zrak, si napolnili pljuča in zvedrila so se nam od dolge turobne zime upadla lica.

In takrat se je zgodilo. Moram še omeniti, da pri nas flora ne cveti še prav dosti. Nekaj telohov in zvončkov, majhnih vijolic in vrbovih mačic, to je pa bolj ali manj vse. To omenjam zato, ker sem bral o sprehodu nekje za malenkost bolj na primorskem in dobil občutek, da bodo tam v kratkem zorele pomaranče . Ne, pri nas je narava še vedno bolj dremava in pusta.

Vendar pa. Mohor je izpred našega hrama uperil prst v breg na drugi strani Idrijce in zastavil dilemo dneva: »Kaj je pa tisto ?!«

Ker se zadeve ne vidi ravno nevem kako dobro…gre za “cvetoče drevesce” med grmovjem in malo niže od smrek…..

Kako znajo dobra omizja na na videz neznatna vprašanja najti veliko modrih odgovorov, to je zgodba zase. Dolga zgodba zase! Pa vendar , nekako smo se uspeli držati téme in nazadnje možnosti skrčili na tri.
Vrba, srobot ali češnja. Zagovorniki češenj so bili sicer opozorjeni, da je za kaj takega prezgodaj in tisti tavrbovi, da toliko više nad reko ne rastejo več vrbe. Vse je že kazalo, da bomo kar tako na lep način popustili srobotovemu lobiju. O, pa ne !!!

Tako sem se drugo jutro odpeljal na tisti kraj in se povzpel do problematične rastline. Da sem tja gor bistveno teže prisopihal, kot bi bilo to za pričakovati na prvi pogled…..o tem niti ne bi govoril. No, v glavnem, ko sem prilomastil tja gor, sem tam našel….drevo prepleteno s SROBOTOM«

srobot

, ki je bil posut z razcvetenimi bombažnimi kepami. Poleg tega je bilo drevo , ki je zajedalca gostilo, pet, šest metrov visoka ČEŠNJA. Sicer bi se o tem dalo debatirati, ampak vsaj tako na videz sem samo jaz s tisto vrbo popolnoma brcnil v meglo.

No, kljub vsemu sem bil z zadevo, kot že rečeno, zelo zadovoljen. In z vsega sem še enkrat , kot že tolikokrat do zdaj, potegnil nedvomno in nedvoumno modrost:

DOBRA OMIZJA IMAJO DOBRE DILEME!

  • Share/Bookmark
 

18 komentarjev na “DILEMA MOJEGA OMIZJA”

  1. miri pravi:

    Zakaj si se trudil v tisti breg? S ceste bi pogledal v Idrijco pa bi videl še lepše “okraske”,ki se lepo nabirajo po vrbah.Lepe spomladanske dni ti želim.

  2. Didl pravi:

    Naključje. Ravno sem hotel tja čez hodnik do Mohorja in ga vprašati, če to vaše omizje sploh še ‘obratuje’…; pa odprem to stran…; in mi ni treba :-)

  3. Mohor pravi:

    No, krasno – rešena dilema, pa še Didl se je znebil skrbi, da je naše omizje zamrlo.
    Dare, moram ti čestitati za tvoj nesebični trud, da si se odločil povzpeti se v tisti breg.
    Zaslužil si si svoj brezalk…(manevrski) pir !
    LP
    PS: češnja in srobot je pa prav hecna kombinacija (mislim, kot da, bi hotelo nekaj nekaj reči)

  4. Gorazd pravi:

    Tista stvar mi je pa znana. Tisto smo kot otroci kadili.

  5. kamper kamper pravi:

    Jaz bi bil pa skoraj raje v dilemi :lol: kot pa bi se lotil plezanja :lol:

  6. Mohor pravi:

    Kamper,
    ne poznaš ti Dareta, on dileme rešuje takoj, tako kot je tudi to
    lp

  7. dare pravi:

    @miri, nič, dilema je pa le dilema :) !!

    @didl, kako ti je lahko padlo kaj takega na pamet? Take ustanove ne propadejo tako, čez noč. :)

  8. dare pravi:

    @mohor, pir me že čaka v hladilniku, za čestitke se pa tudi zahvaljujem. Vesel sem pa tudi, da nisi uzrl kakšne sporne zadeve gor na vrhu Katurna :) :) !!

    @Gorazd, ja samo brez cvetov…..

  9. dare pravi:

    @kamper, bolje je imeti jasne in dorečene podatke kot pa odpočite ude (slovenski)

    @mohor, povej mu :) !

  10. Mohor pravi:

    No vidiš, dragi Kamper, da sem imel prav. Dare je namreč najbolj zagnan član našega omizja, kar se tiče reševanja raznoraznih dilem.
    (je namreč zelo splošno razgledan, pa še internet obvlada)
    lp Mohor

  11. Nick pravi:

    Srobot ni ravno zajedalec, čeprav fizično res ovira grmovje in manjša drevesa pri njihovi rasti. Se pa v tem času res lepo pokaže ta njegov puh.

  12. dare pravi:

    @nick, ne boš verjel, ampak malo prej sem brskal po wikipediji, ker sem tudi sam dvomil, da je rastlina zajedalec. Je samo plezalka. Se mi je pa zdel stavek na tak način bolj lepo berljiv. Sicer pa s svojim ovijanjem po krošnji zagotovo tudi na tak način nekoliko zajeda drevo. No, enivej…hvala za informacijo in obisk..lp

  13. Gorazd pravi:

    Dare!
    Srobot že po samem videzu ni zajedalec, kot tudi ne trta ali pa fižol. Po izgledu bi bil zajedalec bršljan, vendar so njegove korenine v drevesu le oprijemalne, hrano pa črpa iz tal. Pravi zajedalec pa je bela omela.
    Vse te rastline drevesu niso škodljive, če jih je malo, če se pa razrasejo, drevo dobesedno zadušijo.

  14. nevenka nevenka pravi:

    Predvsem je bila sreča, da ste zadevi lahko prišli do dna. Predstavljaj si čez dva meseca: “A veš, jaz pa še vseeno mislim, da je bila vrba”.- “Ah, ni, ni. Meni se je zdelo, da je bil srobot”…… :-)

  15. Didl pravi:

    Mi je padlo na pamet, ker je noč trajala od 2.9.2008. :-)

  16. 1danica 1danica pravi:

    Taka fajn dilema, ti jo pa tako na hitro razrešiš… Pa zdaj?

    Ampak na našem koncu je tudi lepo, a ne?

  17. dare dare pravi:

    @nevenka, ja vsak drug pristop bi znal imeti neljube posledice. Škoda, ker vedno ne rešujem problemov takoj , ko se pojavijo in pustim, da se kakšna malenkost nakuha in rata slon. lp

    @gorazd, blog je lahko tudi poučna zadeva, a ni tako !? :) Padlo pa mi je na pamet , koliko takih poznam, ki na zunaj tudi zgledajo drugače pa so zajedalci od pet do vrh glave. Ja, bolj pogosta vrsta je to, kot bi si človek mislil.

  18. dare dare pravi:

    @didl, a veš , da si me s tem podatkom pa kar presenetil. Ja, lepo da kdo moje pisarije pozorno spremlja:) ! Bom pa moral očitno poskrbeti , da omizje dobi svojo zasluženo pozornost.

    @1danica, a kaj zdaj? Ko se bomo spet vsedli skupaj in če bomo imeli še dober dan…..ma ni problema , res ne. :) ! lp

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !