Z JEAN BEDELOM SKOZI VAS 6. (zadnji) del

11.03.2009 ob 18:54

ZAMRZNJENA HRANA

Na balinišče sem zelo rad zavil. Tja za staro šolo . Ograjen je bil z ograjo in živo mejo in tam sem lahko spustil svoje deklice vsaj nekaj časa z rok. Ena je takoj stekla do peskovnika, kjer se je nemudoma vklopila v igro in ponudila svoje sodelovanje pri izkopih in nizkih gradnjah. druga je le stopicala okoli malih gradbenikov in se očitno za tovrstno dejavnost ni kaj prida zanimala. Tamalo sem , kakopak, pustil v vozičku, kjer je bila očitno popolnoma zadovoljna. Dajala je vtis , da sanja o lepih stvareh. Ali pa lepih krajih.

»Mogoče se ji sanja o balin placu!« sem na glas pomislil in pograbil kuglo . Parkrat sem zamahnil in odbil zarisani cilj. Pripombe o slepi kuri , zrnu, neumnemu kmetu in debelem krompirju sem poskusil preslišati. No, saj kakšen vrhunski balinar res nisem bil. Balinanje je šport, podobno kot strelstvo , ki zahteva koncentracijo , mirne živce in potrpežljivost. Ne, jaz pa že zagotovo nikoli nisem bil takšne sorte. Nikakor mi nikoli ni šlo v račun kako lahko dedci toliko komplicirajo okoli vsake poteze., hodijo gor in dol po stezi in si ogledujejo zmešnjavo balincev z vseh perspektiv. Šele potem, po dogovoru in uskladitvijo znotraj ekipe sprejmejo glede na situacijo način strategije. Potem eden od možakarjev flikne tisto kuglo po peščeni stezi in vedno se mi je zdelo, da bi enako, včasih pa tudi bolje naredil če bi se zaletel takoj , ko je bil na vrsti brez vseh ceremonij in modrovanja.

Pa saj takrat tudi nisem mogel prav veliko časa zgubljati z balinanjem. Celo vedno znova so se vsi odobravajoče čudili kako sploh uspem ukrasti kakšno urico glede na to, da pripeljem s sabo majhen vrtec otrok. Vendar , tamale so greble po tistem pesku in pogosto brez pripomb pustile starega , da srkne kakšno pivce in odigra napeto partijo.

Tudi nasploh so takšni prostori , pa čeprav pridejo v poštev le v toplejšem delu leta, zelo veliko vredni. Saj res ne bi bilo za nikamor, da bi z majhnimi otroki postopal po oštarijah. Da bi pa čepel cele popoldneve sam doma ali se potikal po vasi brez družbe in modrih pogovorov, to pa tudi ne bi šlo.

Kakor sem bil resnično deležen omenjenega miru pa je bil tudi alarm vedno neizprosen in dokončen. Kadar je bilo igre dovolj in je bilo treba odriniti, takrat sem imel vedno le še par minut, da dokončam zadeve, pokadim cigareto do konca in pozdravim kolege ter jih pustim v njihovi igri same, brez svoje blagodejno modre kompanije.

Tisto popoldne, bolj proti večeru je bilo, sem imel s sabo dve hčerkici. Nekam sitni sta me kar malo prezgodaj spravili na pot proti domu. Spotoma smo spet pridobili nazaj nekaj dobre volje in kar nekako se nam ni hotelo domov.
»Še en krog okoli vasi !?« sem malo ugotovil, malo vprašal svoje malčke.
Manjša me je le svetlo gledala in zdelo se mi je, da si misli, da ati pač že ve kaj govori, večja pa je hitela kimati in nadaljevali smo ob glavni cesti.

Na koncu pločnika , kjer se je naša pešpot zožala na stezico smo postali za trenutek in si ogledali situacijo. Kaj, zakaj in kako točno se je takrat vse skupaj dogajalo, tega ne vem . Vem pa , da se je večja prvič in bogve kaj jo je k temu napeljalo, odločila izpustiti moj prst in v spremstvu mojega krika je neustavljivo zakoračila proti sredini glavne ceste.

Večino tistega kar se je zgodilo v tistih sekundah samo domnevam, zagotovo pa se ničesar ne spomnim o razmišljanju ali odločitvah kaj mi je storiti. Punčko, ki sem jo imel v naročju sem položil na zelenico in zdirjal za otrokom.

Spomnim se samo še škripanja gum in ……. B U M !!!

Ne vem koliko časa je minilo, mogoče pet ali petnajst minut, ko sem spet odprl oči in s taprve vprašal : »Kje so punce!«
Nekaj od cele množice ljudi, ki se je zbrala okoli mene, se je odmaknilo in pokazali so mi obe tamali, ki so ju objokani in prestrašeni že pestovali in tolažili nekje ob strani. Ko sem to videl , sem spet spustil glavo na tisto kar so mi pač že položili pod njo in čez nekaj minut so me že nakladali v rešilca. Spotoma sem še videl staro škodo , ki sem ji z glavo razbil šipo in z nogami uničil desni blatnik …in oddivjali smo proti Ljubljani.

Dve leti kasneje, leta 1996 na miren novembrski večer

…sem na oknu stanovanja v prvem nadstropju , tako lepo dvignjen nad glavno ulico v kraju ogledoval to svojo vas in razmišljal o njej. O teti sem razmišljal, ki že desetletje nekje nad oblaki skupaj s Talko, Malko in Zofijo kleklja čipke angelom in kerubinom. Tam na levi sem med platanami videl stekleno avtobusno postajo, kjer je včasih stal zmajani konsum. Spomnil sem se na provizorično igrišče na močvirnem Kendovem travniku . Nasmehnil sem se ob tem in pogledal navzdol. Ja, prav nekje pod temelji tega našega bloka je bil postavljen gol iz dveh lat. Spomnil sem se še stare trafo-postaje. Pogled mi ni nesel tja gor. Vmes so zrasle previsoke stavbe. Cela vrsta jih je bilo. In spomnil sem se trudnih godcev…. Ja , kar samo po sebi mi je še marsikaj padlo na pamet, ko sem tako v jesenskem miru gledal skozi okno. Niti cigarete nisem prižgal . Aja, saj že dve leti ne kadim več! Sem pozabil omeniti. Od tistega ko me je voznik škode počil na bližnjem ovinku nisem več spil alkohola in kmalu za tem sem tudi opustil tobak. Ja , za nekaj je pa res vsaka stvar lahko koristna.

Bil je meglen, miren večer. Daleč naprej po cesti se ni videlo. Pomislil sem , da niti ne vem kako dolga je vas , če greš naprej po cesti. Je konec takoj za ovinkom? Je ta naša bajta nekje na sredini? Je ta moja vas mogoče bolj dolge sorte ?

Za menoj pa se je mami ukvarjala z malo dojenčico. Prijazno in nežno je govorila z majčkenim bitjem, ki še ni vedelo za besede. Na televiziji pa je tip pri poročilih pravil kaj se godi na tem svetu. V neki afriški državi je v zaporu umrl strmoglavljeni diktator. Ko so ga odstavili s prestola so mu baje našteli nekaj deset sort zločinov. Če je verjeti je dedec celo jedel ljudi. Ko so ga zaprli so jih še nekaj našli v zmrzovalnikih v njegovi vili.

Baje mu je bilo ime Jean Bedel Bokassa!

  • Share/Bookmark
 

56 komentarjev na “Z JEAN BEDELOM SKOZI VAS 6. (zadnji) del”

  1. miri pravi:

    Ogenj in otroci niso nikoli dovolj “povarvani”.

  2. kamper kamper pravi:

    Ja ati,tebi se je pa dogajalo :lol:

  3. Blazz Blazz pravi:

    Ja madona, zbil te je?? Nism vidu! A je nakup škoda pal kej pavezan s tem, hehe? :) )
    De je pa Bokaso atrake jidu sm pa že kdaj pavidau!!!

    Drgač pa dabr napisanu, ris…Pohvale!

  4. Anja pravi:

    o, skeri. ta bokaso je kot mihu pihu al kej? srhljivu!!

  5. dare pravi:

    @miri, ja, dobra modrost, ampak tisto je bilo res zelo hitro in zelo pričakovano…. :) !

    @kamper, a se ne vsakemu atiju ??

  6. dare pravi:

    @blazz, atrake je idu u nedile, med tidnam je bil blez zadavoln tud s kešnm takm kot sn jest…za župa al pa golaž!

    @anja, neč tut take imama vmis med tadrugmi :) ! lp

  7. Gorazd pravi:

    A je bila to mogoče tista nesreča na Poklonu?

  8. dare pravi:

    Ne, tisto je bilo pa čisto nekaj drugega in veliko prej. To je bilo pa malo naprej od Kunclna, kjer zmanjka pločnika , potem pelje naprej samo stezica mimo Pirhove bajte. No , v glavnem tisti pred kunclnom so imeli malo predstave :) !

  9. vanja p. pravi:

    Oj Dare tega se pa spomnem. Še zdaj me spreleti, ko slišim rešilc. Se pa Evi in tebi k sreči noč ne pozna.

  10. dare pravi:

    @O, Vanja, žio ! Ja, se zgodi :) !

  11. Gorazd pravi:

    Če koga resnično zanima?
    Evo, link
    http://sl.wikipedia.org/wiki/Bokassa

  12. mundial pravi:

    Pozdravljen!

    Tule imam dve vprašanji. Ena se sicer ne tiče Bokasse pa me vendarle zanima.
    Torej, najprej bi vas vprašal, če prihajate iz Idrijskega konca? Zdi se mi, da ste že v eni izmed prejšnih objav omenili Idrijo.
    Ozadje drugega moram pa malo razložiti. Priznam, da nisem prebral vseh šest delov, ker toliko časa nimam, zato me zanima, če si kje omenil, da si je Bokassa, pravzaprav spremenil ime. Na to sem prišel, ko sem prebral zadnji stavek: Baje mu je bilo ime Bokassa.

    No, če nisi omenil drugega imena, ti povem, da se je ob prestopu v muslimansko religijo preimenoval v Salaha Eddine Ahmed Bokasso. Med Centralnoafriškem cesarstvom pa je bil oklican za cesarja Bokasso I.

    Lep pozdrav!

  13. dare pravi:

    Torej, Mundial,

    1. : Vikali se tukaj ne bomo . Pika! :)
    2. :Ja , sem iz Idrije.
    3. :O afriškem diktatorju bi se (jaz) seveda lahko bolj pozanimal, ampak če si boš kljub vsemu vzel čas in preletel zgodbice, boš videl, da vse skupaj nima kakšne posebne veze z njim, zato se prav z detajli tudi nisem trudil.
    4.:Kaj počneš v življenju, da imaš tako malo cajta?
    5.: En zares lep pozdrav!

  14. dare pravi:

    @gorazd, hvala! lp

  15. praktik pravi:

    dare, jaz mislim, da ima mundial absolutno preveč časa. samo laže se.

  16. praktik pravi:

    sploh me jezijo objave dolge 100000 besed.

  17. praktik pravi:

    kratke jedrnate

    čeprav je tvoja objava o tem tipčku narejena na 6.delov, kar je dobro, saj nam prizanašaš z branjem.

    bravo!

  18. praktik pravi:

    drugače pa zanimiv blog

  19. praktik pravi:

    samo še to: ne glej koliko boš imel komentarjev, spontane stvari so vedno najbolje komentirane

  20. mundial pravi:

    Pozdravljen, še enkrat!
    1. Zmenjeno, ti! :D
    2. Lepo, lepo! :) Se mi je kar dozdevalo ;)
    3. Pravzaprav tretji odgovor na četrto vprašanje. Sem del in soustvarjalec turbo kapitalizma in tudi meni ni prizanešeno. Delat, delat, delat :)

    Lep pozdrav tebi in v Idrijo!

    P.S. Kot vidiš sem namenoma besedi ti in tebi napisal poševno. :)

  21. miri pravi:

    Kakšna debata.Saj Bokassa ni osrednji lik v Doretovih zgodbicah.

  22. mundial pravi:

    Se opravičujem, toda, če je že omenjen Bokassa sem pa še nekaj stvari spregovoril o njem.

  23. David Santos pravi:

    Great posting, my friend, great! Thanks for your work and have a nice weekebd!!!!!

  24. bin pravi:

    Samo pozdrav, dare, za poglobljeno branje si pa še nisem vzel časa. :oops:
    “Kdaj drugič …” ;)

  25. dare pravi:

    @praktik, hvala za prgišče komentarjev. Glede dolžine zapisov pač ni kaj posebno veliko za debatirat. Tebi se očitno na tvoji strani zapiše samo par besed, meni pa (če se mi utrne štorija) rata cela štrena. Bogve, od česa pride to ?! :) lp

  26. dare pravi:

    @miri , tako je!

    @DavidSantos, thankyou so very much and be my guest !

  27. dare pravi:

    @mundial, če (so)ustvarjaš turbokapitalizem, potem te čaka zares veliko dela. Posebno na področju medčloveških odnosov se je nabralo ogromno stvari. Pa da ne bi mislil, da govorim o poštenosti. No, pravzaprav tudi, saj bi z nekoliko več poštenja in spoštovanja dela in znanja vse skupaj postalo tudi bolj racionalno in celo bolj logično! Sicer pa boš te stvari v bodočnosti nedvomno tudi sam ugotovil. lp

  28. dare pravi:

    @bin, še kar pogosto spremljam pestro dogajanje na tvojih poljanah , tako da te čisto razumem, da nimaš pretirano veliko časa. No, ko boš našel kakšno vrzel, pa le pridi še na kakšen obisk. :) lp !

  29. praktik pravi:

    dare (25.komentar)

    pravzaprav sva si ista. ti napišeš šest objav (npr.), ki imajo ful teksta, jaz pa napišem petdeset objav, ki imajo ful mal teksta. pa sva si na istem. ;)

  30. mundial pravi:

    Sicer pa boš te stvari v bodočnosti nedvomno tudi sam ugotovil.

    Jih že ugotavljam ;) Bodočnost je pred vrati in že vstopa! In tokrat moram napisati besedo žal .

  31. miri pravi:

    Ne vem ,če je isto,da napišeš petdeset brzojavk ali pa eno zgodbo.Sam imam raje slednje.Lp

  32. praktik pravi:

    miri: težko se primerja, ker mava različne vsebine. jaz imam rahlo filozofsko zasanjane. definitivno ne bi moral zgodbo o jeanu bedelu spraviti skozi petdeset sporočil. to bi bilo preveč moteče, pa tudi bolj pregledno je, če je vse na enem mestu. ampak neki utrinki, reki itd. so pa lahko deležni vsak ene objave. itak pa ima vsak svoj okus. meni branje o recesijah, revščini itd. ni zanimivo. vem že zelo veliko in tudi darujem. drugim pa je debilno pisati o tem, da ti je zmanjakalo mleka, razdruževati besede Mojzes v Moj zes itd. Lp. ;)

  33. dare dare pravi:

    @praktik , Miri in ostali,

    bloganje je bilo že v štartu zamišljeno tako, da lahko uporabnik objavlja kar pač hoče oziroma kar mu je v veselje. Nekateri imajo veliko željo po odzivu , nekateri imajo sploh samo to željo, nekaterim je za odziv vseeno.
    Eni objavljajo samo po eno ali dve besedi. Vlatka je z objavljanjem kratkih misli npr. verjetno najbolj klikan slovenski blog.
    Če jaz ne vidim ničesar v praktikovih enobesednih prebliskih….to je pa še najmanj važno.

    Jaz sem, kot sem takrat tudi pojasnjeval, začel s tem objavljanjem zgolj in samo z enim namenom. Želel sem pisati in objavljati zgodbe. Med dvestotridesetimi objavami je zgodb, ki imajo namen biti literarne verjetno ena tretjina. Ostalo so razna razmišljanja, nekaj o moji muziki in nekaj slikovno opremljenih zapisov. Edino s slednjimi sem tudi pritegnil nekaj več pozornosti in si “prislužil” objavo na naslovnici siola! :) Sicer pa so te objave namenjene v glavnem temu, da blog živi tudi tisti čas, ko ni ravno veliko navdiha. No, kakorkoli že, moj način bo zagotovo ostal isti še naprej. Po enem takšnem Bedelu bo sicer verjetno sledila kakšna neliterarna objava, da se mi spet kaj utrne, potem bomo pa videli.
    Omeniti moram še to, da sem poleg tega, da mi je to pisanje v veliko veselje, blogu hvaležen tudi za to, da sem spoznal tako nekaj ljudi, ki sem zelo vesel, da so postali moji znanci. To so ljudje s karakterjem in vsebino.
    Seveda upam, da se mi bo kakšno takšno poznanstvo še zgodilo. Npr. z Miritom bi bil že skrajni čas, da rečeva kakšno ob šalci kofeta.
    No torej, dame in gospodje, to je nekaj okoli dolgih, kratkih, komentiranih in spregledanih.
    Predvsem pa vas prijazno vabim, da ste tudi v bodoče čimvečkrat moji gostje . To mi je v spodbudo in veselje :) ! Lep pozdrav!

  34. miri pravi:

    Dore,ti le piši! Z veseljem bom prebral in se včasih tudi oglasil.Kar malo pomladi me tvoje pisanje,saj mi je marsikateri dogodek znan.Na kafe(kokto)bova pa šla.Se zna zgoditi,da pogruntava še kakšno neumno.Lep večer.

  35. Didl pravi:

    Me je kar streslo med branjem. Tud moja tamala je enkrat spustila prst. Brez BUM-a, na srečo. Zgledalo je pa najbrž čudno, ko sem jo za lase potegnil izpred avta…

  36. nevenka nevenka pravi:

    Evo me spet malo pri tebi.
    Nekoliko manj sem na netu, pa nisem čisto na tekočem.
    Te slovenske politične razprtije so me nekoliko pretresle.
    Mi kar odleže med tvojimi zapisi. Tako normalno in toplo človeško se vse odvija. No, če izvzamem tole tvojo nesrečo. Otroci skočijo na cesto, pa tudi kak starš za njimi. To je zelo nevarno. K sreči se ni končalo tragično.
    Se spomnim, da sem pred leti nekega fanta potegnila s ceste, ko je na prehodu za pešče stopil naravnost pred kamion. Sploh ne vem za kaj sem ga zgrabila, tako hitro se je odvijalo. Življenje je polno nepredvidenih dogodkov.
    Verjetno dobro dene pogled skozi okno, toliko sprememb,
    človek pa še vedno je in cela družina v pričakovanju novega dne.

  37. dare dare pravi:

    @miri, ok . Samo še eno vprašanje: Ne vem , če kdo kaj brska po arhivu…zanima me ali si bral kaj od tega:

    http://daretovblog.blog.siol.net/2007/06/20/vas-1del/

    lp

  38. dare dare pravi:

    @didl, ja take se godijo. Kot je napisal eden od komentatorjev. Ogenj in otrok ni nikoli preveč “poahtan”!

  39. dare dare pravi:

    @nevenka, dobrodošla ponovno na daretovmublogu. Ja, tudi mene dogodki niso obšli. Celo preveč sem razmišljal o njih in tudi zapisal nekaj stvari. Hvala bogu, da sem se ta čas sprehajal po vasici in bom lahko svoje v afektu zapisane misli vsaj pretehtal še enkrat.

    Ja , veliko bolje je pogledati naprej, posebno če se nam pred očmi rišejo tako lepe pomladne podobe. lp

  40. miri pravi:

    Bral,že pred meseci.Pa vseeno,danes še enkrat.Zanimivi vsi deli.Malo več sem se zadržal pri 3.delu.Čestitke za nazaj.

  41. praktik pravi:

    33

    Ja, razumem. Saj sem rekel, če imate voljo pisati dolgovrstičnice – imate tipkovnico, imate prostor in imate čas. Jaz pišem kratke zapise, jih je pa veliko več in če bi dal vse nakup, bi imel tudi jaz litanije. tvoj blog se mi ne zdi nič manj zanimiv, je pa fora v tem, da imam včasih malo manj volje brati dolge zgodbe, zato tudi ne ločim dobrega od slabega. bom reden gost na tvojem blogu, valda, ampak včasih me ne bo tri dni, včasih bom smetil vsak dan. odvisno od volje.

    ti samo piši! :D

  42. dare dare pravi:

    @praktik, a se ti je zdelo, da imam kaj proti temu, da objavljaš te svoje enovrstičnice? Ti kar korajžno. :)
    Saj branje je tako ali tako očitno zelo naporna zadeva. To v bistvu vidim tudi pri sebi,ki zelo redko preberem kakšno knjigo. V glavnem…kakor komu paše . LP

  43. sošolc vid pravi:

    ti bo lahk kakšno napisal – zgodbo ali izdal pesmarico

  44. dare pravi:

    @vid, sori, ne razumem ??!

  45. praktik pravi:

    aja, da ne pozabim: dodan si med povezave ;)

  46. dare pravi:

    yessss !

  47. praktik pravi:

    :?:

  48. dare pravi:

    Oseba a : Dal sem te med povezave

    oseba b (navdušeno) : yesss!

    :) A ni jasno ??

  49. praktik pravi:

    aha :lol: se opravičujem za mojo butalščino :lol:

  50. praktik pravi:

    aja, sem vesel, da sva si izmenjala povezave ;)

  51. praktik pravi:

    da te ne pozabim brati, seveda ;) , sej promocije itak ni, ker sem ne bran oziroma me bereta 2 redna in več nerednih bralcev, tako da…

  52. dare dare pravi:

    Verjetno veš, da si lahko instaliras orodja za evidenco ali pa vsaj števec. No, če boš to uštimal, boš videl, da ti bo obisk ob rednem objavljanju rapidno rasel. Do neke meje seveda. Vsake toliko se ti lahko tudi zgodi, da te uredniki izpostavijo na naslovnici siola ali v blogosovi glavi. Takrat te v nekaj urah obišče par tisoč ljudi. kakorkoli pač že, do slave je dolga, težka pa tudi položna pot. :)

  53. praktik pravi:

    no, men nbi niti to tok važen. glavno kar je, je, da izražam svoje misli. moj blog ma nenavadne objave – zato se težje komentira na moje misli :D

  54. dare dare pravi:

    Kdorkoli ima kakšne podatke, povezavo, dokument o obisku Bokasse v Sp Idriji … me zelo zanima. Dilemo pri omizju moramo na vsak način rešiti :) ! Hvala!

  55. Gorazd pravi:

    http://gorazdkosmac.blogspot.com/2008_08_01_archive.html
    Klikni povezavo, poglej pod prispevek Mizarnica, povečaj si sliko, dosti sicer ne piše, nekaj pa je.

  56. dare dare pravi:

    Fajfk, hvala ti. Si mi pomagal sto na uro in debatno razgretemu omizju bedajnskemu tudi :) lp

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !