Šibak in ….. zasvojen!
miks 21.12.2008
Kar mimo nje sem korakal, ignorantsko in vsaj na videz odločno in pokončno. S stisnjenimi zobmi in z neko držo, ki razen nevsakdanjega železnega izraza ni imela nobene prave vsebine. Pa po svoje sem občutil, kot da sem nekje v globini borec in da nekaj zmorem.
Ko sem jo že drugič obšel ne da bi šel bliže, sem se spomnil na tisto staro knapovsko zgodbo o možu, ki se je odločil nekega dne, da tisti dan pa prmejduš ne bo zavil v oštarijo. Moško in vzravnano je šel mimo betule kot da sploh ne obstaja, kot da tam sploh ni bajte kamor je vsak dan po napornem šihtu zavil in tam ponavadi obvisel za šankom do črne noči. In šel je stari , žejni knap tisti dan kar mimo. In je hodil še naprej. Pa se je po dvesto metrih kar naenkrat ustavil in v trenutku globokega razmišljanja položil prst na usta ter po nekaj sekundah ugotovil: » Madona, sem bil danes trden karakter. Če ga pa za to nisem zaslužil dva deci!« …in je šel lepo tistih dvesto metrov nazaj.
Seveda nisem smel popustiti v tako rani fazi in tudi tako simpatična zgodba se je lahko zgodila samo enkrat.
Ne , zame je bila kriza v tej fazi daleč od tega , da bi bila simpatična. Stiskati me je začelo v želodcu in v prstih sem začutil mravljince. Nekje v podzavesti, ki se še ni čisto sprijaznila s tem , da še enkrat izgublja , sem razbral, da moram menda početi druge stvari. Ja, moram se zamotiti. delal sem nekaj , kaj pa vem, nekaj fizičnega. Stvari so mi letele z rok! Stvari so padale na tla. Proti tlem je lezel tudi moj šibki motiv.
Težko je mogoče razumeti človeka kot sem jaz, da ne najde motiva! O pa še kako ga najde. Želja po družinskem miru, po tem da bi otroci spet imeli očeta in žena svojega ljubečega možička. A teh prelepih motivov ne občutim več takrat ko bi si tega želel. Takrat ko je glava še hladna in zmožna jasnih , modrih misli.
Ne, ne šele ko se prepustim, ko zaplavam v omamo, takrat se prepričujem kako je to zadnjič, kako bo jutrišnji dan čisto drug in jaz z njim.
In komaj par dni nazaj je bil zame tisti jutrišnji dan. Preživel sem ga tako, da sem šel mimo. Sam sebe sem prepričeval, da je to vredno ponosa in da bom zmogel ta korak. Ta korak, ki ne bi smel biti tako grozno velik za razumnega odraslega moža! Pa danes? Danes je dan tri ali štiri. Ponos se je umaknil strahu, boj s kruto resničnostjo izgublja ostrino in zdrži samo še tako, da se umika nekakšnim pravilom, ki jih zmeden um kliče nekje iz globin.
Nikoli nisem verjel, da se lahko to zgodi tudi meni. Pomiloval sem žrtve, ki sem jih poznal. Skoraj malo zaničevanja sem občutil do teh kreatur. Le moja prirojeno naučena strpna drža mi je preprečevala, da bi jim bil tako skrajno nenaklonjen.
In zdaj se to dogaja meni. Dogaja se mi že dolgo časa. Le sprijaznil se s tem mogoče še nisem popolnoma in s tem, da sem nemočen v svojem upiranju.
V že zdavnaj izgubljeni bitki sem takrat dokončno popustil. Tresoč in šibak sem se ji približal. Ne, nisem več mogel iti mimo. Vsedel sem se na tisti ljubi stol. Srečal sem pogled prijazne deklice. V njenih očeh ni bilo očitkov ! Le tisti znan izraz……saj sem vedela…in rahlo je še zavila pogled.
Ja, spet sem popustil…….
in hlastnil sem divje ……….
:……..po tipkovnici in stipkal objavo!
21.12.2008 ob 18:57
Če misliš v prihodnje biti bolj vztrajen, nas prej vsaj malo opozori… a boš? Jaz prav rada skočim na to stran pogledat
21.12.2008 ob 19:00
@1danica, kako naj povem kaj takega vnaprej, ko pa ta zadeva vlada nad mojim umom??
21.12.2008 ob 19:03
Ja… pol pa koga pokliči, bo objavil na lastnem blogu potem, ko te bomo nekaj časa že pogrešali (ker boš tako uspešen), da bomo vsaj vedeli, da je drugače vse OK s tabo…
Še dobro, da se hecaš…
21.12.2008 ob 19:05
Ja, ja , hvala bogu. Ampak je pa očitno dober naslov…mislim po števčku sodeč
!
21.12.2008 ob 19:10
Jaz zaidem sem in šele tukaj vidim naslov - fora je v tem primeru bolj v avtorju…
21.12.2008 ob 19:12
Oh, človek pa mora imeti kakšno veselje.
21.12.2008 ob 19:18
Ja, Nevenka, menda! Saj ni tako hudo.Samo tako me je prešinilo. Menda je celo dognano, da je vsak človek z nečem vsaj malo zasvojen. Sicer pa smo se samo malo hecali…
! lp
21.12.2008 ob 19:20
Verjetno bi večina ljudi našla več kot le eno stvar… ampak se z Nevenko kar strinjam!
21.12.2008 ob 21:02
ah, mičkeno sem se že ustrašila, da te je zasvojila čokolada ali Mona Lisa.
Človek nikoli ne ve….
Upam, da bo novo leto dokončno zlomilo tvoje upiranje in da bomo bralci zato nagrajeni s številnimi domislicami izpod tvojega peresa!
21.12.2008 ob 21:24
O, porkaduš Milena, o čokoladi bi se pa tudi dalo…..
Glede domislic paupam,da bom tudi sebe s čim presenetil…… lp
21.12.2008 ob 22:49
dare,
napeto do konca…
21.12.2008 ob 23:11
Če bo prav hudo, dare, boš pa na grič pogledal.
Tam znajo s takimi problemi. 
22.12.2008 ob 08:15
@Vlatka, takšna je bila pač situacija
@Bin, točno! Zakaj pa imamo strokovnjake!?
22.12.2008 ob 09:27
Ko se boš tega zla rešil, kaj sledi - kava? Gren? Drvarjenje in kmetovanje?
Nikar se ne loti tega, sicer boš postal odvisen od odvajanja od odvisnosti…
22.12.2008 ob 12:47
@1danica, ponavadi ko me mine kakšna zagnanost, mi potem ostaja nekaj časa. In z odvečnim časom že od nekdaj nisem znal delati. Še največkrat ga uporabim za poležavanje , obiskovanje hladilnika in slabšanje kondicije. Sicer pa moram še enkrat ponoviti. Ta moj zapis je zgolj in samo preblisk in besedna igrica. V startu sem hotel, da bi bilo celo malo komično….ma ja, popravljam pa ponavadi ne za sabo
!!
22.12.2008 ob 12:52
Saj je bilo komično - ampak tudi komentarjev ne smeš jemati tako strašno zares, no!
22.12.2008 ob 22:49
dare,
najboljše so spontane situacije
22.12.2008 ob 23:26
@1danica, zares pa že res ne
@vlatka, večino tega v tem mojem blogecu je takšnega
lp
24.12.2008 ob 18:31
no, čimveč izgubljenih bitk ti želim! hehehe!
24.12.2008 ob 20:19
Ja, Blazz, saj če je človek weak, je pač weak …..
24.12.2008 ob 20:39
dare,
saj zato te rada berem, saj se spomniš najinih zaćetkov?
24.12.2008 ob 21:37
Najinih?? Ko sem se jaz pridružil, je bila Vlatka že redno na vrhu spiska najbolj komentiranih in obiskanih blogov, a se spomneš
!
Ja, ja, seveda se spomnem začetkov in kot velja za vse , ki sem vas imel veselje srečati od te krasne druščine, sem res vesel, da se poznava. lp