December je za muzikanta pač mesec mesecev. Če je tip obenem še bloger in to povrh vsega še takšen , ki se stalno trudi držati svoj ritem in obseg objavljanja, potem lahko s tem nastanejo težave. Nekoliko zmanjkuje časa,ko pa ga je dovolj, takrat se zelo rado zgodi , da se taisti muzikontar , podobno kot današnjo nedeljo, počuti kot zmečkana povožena cota ravnokar potegnjena izpod kravje riti. Joj, primerjava !
Špilov , takšnih in drugačnih , je v letošnjem decembru vsega skupaj najmanj sedem. Takšnih in drugačnih pravim, ker se med sabo takšni nastopi res drastično razlikujejo. Skoraj vedno pa se zgodi kakšna posebnost, ki ostane v spominu.
Glede na vse to tudi zadnje dni nekako ne začutim potrebe po pisanju kakšnih bolj literarnih vrstic. Tako sem prejšnjič nakladal o ohcetni umetnosti, tokrat pa vam bom opisal nekaj zanimivosti s takšnih špilov kot smo jih prebrodili prejšnjo noč.
Prva ura na takšnem žuru je pogosto najbolj mučna. Vzdušja ni in muzikanti igramo sami sebi, kar je za ne ravno visoko kvalitetne godce še kar naporno in veliko se motimo , goste nagovarjamo z neposrečenimi priopombami in sploh, kako naj rečem, pač ni to tisto ta pravo.
Po tisti kritični uri in ko pridejo prvi litri čudežnih napojev v žile pa se stvar začne spreminjati. Ne vedno, ampak v večini primerov na bolje. Ljudje se skorajžijo in začnejo capljati na plesišče. Tu in tam kdo zavriska in zadeva se spelje v pravo smer.
Seveda se poleg »nadvse zadovoljnih« ljudi med občinstvom najde tudi kakšen model, ki upravičeno nestrinjanje z repertoarjem , zvrstjo muzike, ki jo šibamo tisti trenutek , našo instrumentalno zasedbo ali pa , če je treba , celo našim izgledom, pokaže na zelo zanimiv način.
Zgleda pa to včasih približno tako:
Jaz ne vem, kako to prenašajo »tapravi« ampak zame je enourna intenzivna runda dokaj naporna zadeva. In eden od biserov našega muzikarjenja je tudi, da ko se po takšni uri, moker kot miš in prepotreben pavze sesedem za mizo in oba kadilca niti še ne utegneta priti skozi vrata in prižgati čika do nas že primaje glavni organizator žura….:
»Fantje , brez zamere!« pravi… Mislim, tip je nažgan sto na uro in ima moteno artikulacijo.
»Brez zamere , ampak vsi mi težijo« malo zastane, »mislim, kako dolge pavze pa imate??«
V tej fazi najprej počakam , če se tip mogoče heca, potem pa ko vidim da se ne, se potrudim prepustiti debato ostalim trem, ker imam ventile za takšne stvari nastavljene za malenkost prenizko. Sicer pa se ponavadi nesoglasje konča tako, da na hitro spijemo in se spravimo nazaj na oder. »Pa kakšno domačo zagod’te!« nam še ukaže še dodatno opogumljen boss spotoma »bodo več plesali!«
»Kakšno od Avsenika na primer!« Tu pride na vrsti moje pojasnilo, da je imel Avsenik pevski tercet , klarinet in trobento in da torej mi tega ne moremo špilat. To ga mogoče za sekundo zmede, potem pa zamahne z roko:« Saj ni važno…kdo bo vedel….saj nimajo nebenega posluha!«
Ko zarežemo z govedino se sicer plesišče napolne ampak obvezno se pojavi tudi kakšen model, ki se nekaj dere v neposredni bližini.
»A ne vid’te , da ne marajo goveje, porkaduš!?« se mi razbere skozi hrup »A ne znate kakšne dalmatinske? A ste sploh kakšen bend? Mislim, žal mi je fantje , to zame ni noben ansambel. A sploh zašpilate cesarico.!«
Kakšen boljši v kategoriji gnojnega teženja nas celo sprovocira, da konec pesmi harmonikar stopi za syinth , jaz pa zamenjam kitari in mu zagodemo tisto sakramensko cesarico. Tip je na ta račun najmanj četrt ure tiho. Vendar največ petnajst minut.
Ko spet zaslužimo pavzo se nam približa simpatična gospa srednjih let in nas malo povpraša od kod smo in takšne stvari. Pa koliko časa že godemo. »Od kar pomnim !«ji pojasnim . To , da bi menda morali znati , glede na dolg staž kaj več, to pa nekako obvisi v zraku!
»Pa špilate v živo ali na plejbek!?« nas potem prijazno pobara. Ko ženski povem, da bom njeno vprašanje vzel kot kompliment, me le vprašujoče pogleda. Pojasnim ji, da playbacki pač ne fušajo. Sploh pa mi playbackov nimamo in jih torej ne moremo uporabljati, pa tudi znamo tega ne in tudi opreme za to menda nimamo. Gospo sem z vsemi temi podatki čisto zmedel. Je mislila, da je plejbek tisto , ko samo odpiraš usta. »Aja«, sem se kao ovedel, »ne ne, čisto vsako noto v življenju sem sam zašpilal, vključno s tistimi, ki so zazvenele fovš!«
Potem se večino vsega kar sem omenil , do konca prireditve še nekajkrat ponovi. Vmes se kdaj pa kdaj na oder privali kakšen model, ki je izredno začuden, ker nismo nadvse veseli, ker bi rad z nami nekaj zapel, Potem, ko naše sodelovanje nekako ne steče, odide nazaj z enakimi motoričnimi težavami in dosmrtno zamero do brezsrčnega benda. Še nekajkrat slišimo, da imamo predolgo pavzo in še parkrat zašpilamo čisto napačen komad potem pa se zadeva le približa koncu. Takrat se mogoče še komu zakisamo, ker po treh dodatkih nočemo zaigrati niti ene več, pa magari čisto kratke in samo za njega….
V dvorani , ki je pred šestimi, sedmimi urami brezhibno urejena pričakala goste pa le še nekaj najkasnejših in najbolj utrujenih poskuša med tuhtanjem kateri med na pol polnimi in prevrnjenimi kozarci je njihov, zapeti kakšno staro narodno pesem. Bend takrat pospravlja kište , kable , stojala in instrumente. Pred nami je še ura dela in še malo več vožnje.
Domov sem prišel po šesti uri. Nič nenavadnega. Zmatran sem bil kot……ma tudi nič nenavadnega. Nekaj smo jih falili ampak pošteno smo naredili šiht…ja res tudi to ni nič nena…. Sem se pa , medtem, ko je voda spirala z mene noč , ki je bila za mano odločil:
Bom pa nekaj napisal o tem, majkemi!
15.12.2008 ob 08:54
Tudi jaz sem se nekaj časa ukvarjal s temi zadevami in dejansko je res nekaj takega. Pravzaprav, jaz sem bil bolj v rokerskih vodah in se spomnim, ko mi je nekoč na enem špilu nekdo z mopedom zapeljal med bobne, jasno padel, meni podrl opremo in s činelo presekal mikrofonski kabel. Pa sem do takrat mislil, da sem doživel že vse.
15.12.2008 ob 10:07
Ja nimaš kej, se zgodi
15.12.2008 ob 10:19
Ha, tale opis špila je pa dejansko ena najbolših stvari, ki sem jo prebral! Pri nas je do potankosti isto! Sploh tisto s plejbkom se mi dopade, hahaha! Tkole pol vidiš, da ljudje dejansko nimajo pojma o muzki…
15.12.2008 ob 10:51
Ja ni kaj težka je v šovbiznisu, še sploh če imaš pred seboj venček prepijanih govedarjev.
15.12.2008 ob 11:24
Haha, tudi nam se je isto dogajalo. Takoj po kaki res dooooooooolgiiiiiii rundi se je našel kdo, ki je zalulil
“muzikanti, sami zabušanti….”, da mu j**** m****!
15.12.2008 ob 11:25
Haha, tudi nam se je isto dogajalo. Takoj po kaki res dooooooooolgiiiiiii rundi se je našel kdo, ki je zatulil
“muzikanti, sami zabušanti….”, da mu j**** m****!
15.12.2008 ob 12:39
Naslovnica, čestitam!
Sicer pa dober zapis…Nisem muzikontar, ampak približno vem kako take zadeve zgledajo…
Čeprav je pa res, da vsake tolko pa res natrofiš na katastrofalen bend (sestra je nedolgo nazaj jamrala da so na eni ohceti v LJ eni dobesedno večpavzirali kot špilali). No, ma za vas verjamem da ni ravno tako.
15.12.2008 ob 12:48
@gregor, kar vidim to situacijo.
In potem brezupne poskuse tipu dopovedati, koliko stane dober kabel, da o čineli, ki mogoče ni bila več 2taprava2 ne govorim!
@Matej, ja in to pogosto
!
15.12.2008 ob 12:50
@locxs, saj sicer proti govedarjem nimam nič, tudi proti pijanim ne. Fajn je le če me takrat pustijo čimbolj pri miru.
@jast, očitno poznaš zadevo…lp
15.12.2008 ob 12:56
@blazz, ja seveda imaš vseh sort. Tudi mi smo gotovo deležni raznoraznih , tudi upravičenih kritik. Lahko bi omenili kvaliteto, včasih zastarel repertoar, celo oprema in način nastopanja včasih komu ne delujeta posebno sodobno. Večino od tega je stvar ocene organizatorja, kakšen bend potrebuje oziroma koliko mi pač spadamo na tisto njegovo prireditev. Glede tehničnega znanja pa nimam kaj reči. Kakšnih glasbenih sladokuscev ne bi ravno vabil na naše špile, takšne ki bi se radi malo znoreli in ki niso ravno pikolovski pa z veseljem.
Da bi pa nam kdo upravičeno očital zabušavanje, to pa odpade…totalno.
Celo se je zgodilo, da smo bili opozorjeni, da imamo premalo pavz. Da ljudje ne pridejo dovolj za šank ali kaj podobnega.
lp
15.12.2008 ob 13:44
No vidiš, če sa vam pa rekl de je premal pavz pal ste pa gvišn ris še mal preveč zagnani!!
15.12.2008 ob 17:09
najprej tole:
ob mojem naslednjem okroglem jubileju upam, da mi pridete eno ali dve (ali tri) odšpilat
nato:
ker hodim spat s kurami, si ne predstavljam, da bi moja malenkost pretancala celo noč. Še huje: da bi MORALA sedeti med tropom nalivajočih se osebkov do jutra!
To bi bila zame najhujša kazen božja
Tako da….Klobuk dol, da zdržiš!
Jaz bi tečneže sigurno na g****, tako bi mi šli na živce, hehe.
15.12.2008 ob 17:11
P.S
a znate zapet tisto O marijani od Dubravačkih trubadurjev?
Bili so časi ko mi je ta komad segel v srce, smrk, smrk
15.12.2008 ob 19:15
Neke divne majske noči…..
…..nee ne špilamo! Bi pa znali, če bi šlo za res posebno željo.
No, se pravi, da sem uspel povedati kar sem želel, torej da je to težak biznis
!!!
15.12.2008 ob 19:23
Ja, Dare, saj je najbrž naporno, a če ne bi v tem vsaj malo uživali, pa najbrž tega ne bi počeli, bi bil ta kruhek pretežak….
15.12.2008 ob 19:30
Ja, ja seveda. Saj so tudi lepše strani. Predvsem sem prepričan, da bi mi, če bi popolnoma zaključil s tem postalo po muziki kmalo zelo dolgčas. Začeti takšne stvari na novo pa tudi ni enostavno.
15.12.2008 ob 19:51
Tudi jaz sem že bila na takih žurkah, pa so ljudje kar potrpeli, če tudi ni bilo vse po vsakogaršnjem okusu, važno je bilo, da je bilo veselo. In naši muskontarji so nam kar veseli pomižikovali, ko smo se tako vneto vrteli po plesišču. Se je videlo, da nam z veseljem špilajo. In tak žur nam je vedno ostal v lepem spominu.
15.12.2008 ob 23:18
Hej, Dare, tudi drugačne zgodbe so se odvijale.
Verjetno poznaš tudi kaj takega? Vsak eno težko kovinsko nogo smo “odšraufali” z mikrofonskega stojala za vsak slučaj, za pendrek, ko smo pospravljali kište. Nekaj je viselo v zraku! Kasneje je tudi bila barufa, le da smo mi že odpeljali “s prizorišča”.
Da bi zaključil? Raje ne, dokler zmoreš “folgat”. Res je težka abstinenčna kriza, verjemi.
16.12.2008 ob 00:06
dare,
meni ni nekaj jasno. Vi ste tam glavni, sicer vas ne bi povabili. Kako se lahko pustite sprovocirati ljudem, ki pojma o muziki nimajo?
Morda pa ne znate prisluhniti samemu vzdušju, ki se dogaja pred vami?
Ali pa vam manjka komunikacije vmes.
Recimo: če veš, da si zafušal, bi rekel: j*** ga, zdaj sem sfušal, a kdo ne fuša v tem življenju?
Ali igrate le sami zase? Če je fešta, prava fešta, mra biti bend eno z občinstvom. Skupaj mora dihati….
No, le moja predvidevanja, ker nisem nikomur težila, kako je igral, le da sem jaz bila vesela.
In če pogledam skozi moje oči, so vsi “gnjavatorji” bili nezadovoljni sami s sabo, sicer bi jim bilo vse prav.
In ne glede na to, da lahko date vse iz sebe in še več
V kar sploh ne dvomim
16.12.2008 ob 00:09
dare,
še en dokaz je zgoraj: nevenka. Točno to. Le da je veselo in da vi z veseljem špilate
16.12.2008 ob 00:21
Ne vem , Vlatka kako ti ni jasno
! Gre pač za posebno vzdušje, kjer se najdejo zelo različni ljudje in kjer je na kupu veliko alkohola. Vse skupaj nima nič z zdravo pametjo zato tudi s tvojimi nasveti v takšni situaciji nismo nič na boljšem. V soboto smo imeli zabavo, ki je bila zelo takšna kot jo opisujem .
Seveda pa največkrat ni tako. Največkrat je predvsem zabavno. Naporno pa kljub temu. S tistim občasnim fušanjem pa nisem hotel povedati nič posebnega. Nismo pač ravno kakšni virtuozi in ne špilamo posebno “v piko”, zato pa tudi stane naša muzika ne veliko.
Sicer pa se na veselici zabava tisti, ki se je prišel
zabavat. Kdor je prišel špilat pikolovca pa pač ne toliko.
Predvsem pa sem hotel nekako namigniti kako mi kdaj ni jasno kako blage veze o muziki nimajo nekateri ( pa še se delajo pametne). O plejbeku in podobnih neumnostih.
In o tem, da ljudje ne bodo opazili, da nimamo klarinetov, ker pač nimajo posluha.
16.12.2008 ob 17:29
Take stvari se dogajajo na vseh področjih - ampak na nekaterih pogosteje kot na drugih. Poleg tega je delo “muskontarja” skoncentrirano na nekaj ur - komentarji pa tudi. Upam, da si že dobil bolj trdo kožo, da ti ne pride preveč do živega.
Komentarji na moje delo, na primer, so bolj enakomerno razporejeni - po času in prostoru. Nekatere dobim med delom in kar v razredu, nekatere ravno tam med popoldanskim delom službe, se pravi na pogovornih urah, tretji pa letijo po raznih frizerskih salonih in trgovinah. Kaj hočeš, menda spada zraven. Seveda je tudi res, da niso vsi enako (ne)upravičeni, ampak marsikaterega bi lahko uvrstila kar na isti nivo kot ti tele svoje.
Ne obremenjuj se torej, ampak špilaj naprej. Ima pa vsaka taka stvar tudi kakšno dobro stran: tvoji komentatorji, na primer, so povzročili en prav fajn zapis.
16.12.2008 ob 19:35
dare,
no, saj vidim, da si me razumel.
Če sem se kdaj zabavala, mi je bilo celo simpatično, če so kdaj kaj zafušali, saj sem pomislila: tudi oni so ljudje, torej nisem edina, ki ga kje zafušam, hehe
Ja, sama tudi ne maram takih, ki težijo muzičarjem.
17.12.2008 ob 12:44
Dare, če bi bilo tako težko kot si napisal potem ne vem kaj sploh še špilaš? Najbrž je tudi lepo? Kako je že rekel Ciril Zlobec? Lepo je biti muzikant, ni pa lahko.
17.12.2008 ob 12:50
ŽigaK, dobro vprašanje. Seveda so tukaj zbrani nekateri biserčki z res malo posebnega špila in, ja, seveda je tudi lepo pa konec koncev tudi v navado nam je prišlo in bi se verjetno čudno počutili ob sobotah , če nikoli več ne bi šli v akcijo. Pa še kakšen € zaslužim tu in tam in nenazadnje: Če bi bilo čisto lahko, bi vsak to počel, a ne?
lp
18.12.2008 ob 12:25
O porkaduš, ŠPIL so mi objavili v blogoroli. Neverjetno. I’m fejmovs
!!
18.12.2008 ob 14:03
Zasluženo! Bravo!
18.12.2008 ob 14:49
Glih sem ga tam prebrala
In morem vprašat, če je skrivnost kako se imenujete?
Sama živim z muzikantom, in vem kako naporen je njihov šiht. Od 5ih do 5ih, včasih dlje včasih manj, pa vse tisto pripravljanje in pospravljanje. Naporna je muzikantska. Pa tudi glas.. špilaš petek in soboto, v nedeljo komaj govoriš. No, meni seveda ne gredo tako v nos pijana tesla, ampak bolj tečne in pijane babe, ki se slinijo okoli naših moških
Se pa razume, da mora bit vse na nekem nivoju kljub provociranju, ker slab glas pač seže v petnajsto vas, dober pa v deveto, in ravno na špilih pridobiš največ novih strank.
Je pa dost zanimivih štorij za slišat od vas, to pa..
Ena, ki sem jo slišala: na špilu, vsi v čisti ekstazi, ker so padli not.. pevcu se utrga in v tistem navdušenju ugrizne za (nevemkako se reče)činele? No.. in bobnar glih tisti čas vdari gor. Auč, must hurt.
18.12.2008 ob 14:59
Ime moje druščine ni nekaj kar bi razglašal okoli, ker kaže na veliko pomanjkanje domišljije , s tem pa se ne morem sprijazniti, Imam pa alibi. Nisem bil (še - cca. 1985 ) zraven , ko so ga izbrali! AKORD ! (fuj
).
pa brez lokacije in seveda brez imen ! lp
Ugriz v činelo? Ja to je bilo pa res blizu transa.
O nivoju pa imaš prav. Sicer stalno poudarjam , da ne gre za kvalitetne glasbenike, vendar nivo je še marsikaj drugega. Zelo pod nivojem bi npr. bilo , če bi izgubil živce in pokvaril še vsem tistim ” nesitnim” zabavo. To se mi je zgodilo do zdaj od preko 400 špilov točno enkrat in se mi zagotovo na takšen način ne bo .
več.
Zelo pod nivojem bi bilo tudi da bi pravili ljudem o detajlih s takšnih žurov. Razen seveda na blogu
19.12.2008 ob 12:16
ej, zdej si me spravu v boljšo voljo :)… Torej se to vsem dogaja, da je prva ura, mučna ura, ko ansambel igra vsak zase…
19.12.2008 ob 12:18
Ja po mojem bolj ali manj vsem. No, kdaj je že tudi kakšna redka izjema.
20.12.2008 ob 13:09
Hehe, težko je “veselo-alkoholiziranim modelom” dopovedat, da niste đubox,a? Te tvoje dogodivščine so mi še zelo blizu, saj tudi moj razbija na okoli
in velikokrat sem bila priča tudi sam takim modelom, ki uletavajo… 