Če se stvari začnejo gibati od relativno slabega stanja na očitno še slabše, takrat je nekoliko težko vse skupaj sprejemati neprizadeto, flegmatično. Težko se je tolažiti s statistiko ali z modrostmi starejših ljudi o tem kako po dežju sije sonce in podobno.Vendar pa sem , vsaj v začetku svoje razmišljanje zastavil tako. Termin recesija in tudi tisto okoli krize, ki je za nameček še globalna sem kljub resnosti trenutka poskusil čimbolj šaljivo potisniti v svojo zbirko podobnih anomalij, ki so se mi nabrale skozi leta, odkar kolikortoliko sam skrbim in odgovarjam zase , za svoja dejanja in svoje preživetje.

No, najbolje, da kar povem katere zadeve imam v mislih. Seznam bom spisal na hitro in na pamet, tako da je čisto mogoče, da kakšno stvar izpustim. Vsekakor pa bo moja poanta zelo jasna.
Torej, približno kronološko razporejene so te nemarnosti naslednje: Stabilizacija, hiperinflacija, izguba južnih trgov, tranzicija, globalizacija, kitajska nevarnost in nazadnje zdajšnja recesija.

Verjetno se komu zdi spisek čuden ali celo nesmiseln, vendar pa imajo vse te stvari tako kot jaz razumem delovanje svetovne ekonomije eno zelo skupno lastnost. Vse so se namreč kar po vrsti zgrnile nikamor drugam kot ravno na moja ramena. Eko! Ja, vem, saj tudi sam to težko dojamem!

Vendar pa kljub temu , da sem kritično situacijo uspel definirati kot nekaj minljivega in kot samo eno neugodno obdobje od desetine podobnih, ki so vse že preteklost, vseeno je v meni še tlela želja, da poskusim doumeti razloge in če je mogoče celo predvidim potek tega turobnega stanja.

No, saj takšne stvari razmišlja človek pravzaprav nehote. Kar same od sebe začnejo po glavah letati modre misli. In tudi pri meni je podobno. Sem pa toliko previden, da vseeno kakšno stvar preberem ali prisluhnem strokovnjakom, prej kot v gostilniškem vzdušju začnem razlagati svojemu modremu omizju ureditev in prihodnost našega planeta.

Ko pa me nekaj časa novice in mnenja bombardirajo z vseh strani , takrat se seveda tudi jaz s svojim mnenjem nagnem na neko stran. To pa še ne pomeni, da grem tako daleč, da razmišljanje o tem zapišem ali celo objavim na tako resnem mestu kot je ta blog. Tega se izogibam iz že znanih razlogov. Predvsem gre za to , da je tukaj okoli veliko zelo pametnih in tudi strokovno podkovanih ljudi in od vseh možnosti me moje modrovanje lahko naredi kvečjemu bedaka.

Tokrat sem se odločil drugače ravno zaradi strokovnjakov. Neki večer sem na nacionalki poslušal Mencingerja in Mramorja. Prisluhnil sem z zanimanjem. Koga ne bi zanimala prihodnost tega naše zmatrane zemljice?
Vendarle pa sta me možakarja močno presenetila. O vzrokih, trajanju in posledicah globalne recesije sta imela namreč zelo, zelo različna mnenja. Saj to samo po sebi ne bi bilo nič slabega ampak , če vključim v vse skupaj malo preproste logike, postane jasno da se je v svojih hipotezah vsaj eden od njiju kapitalno motil.

In takoj mi je padlo na pamet, da , če se lahko motijo vrhunski ekonomisti, potem pa ni bil hudič, da lahko tudi sam malo pomodrujem o tem.

Druga stvar , ki mi je padla v oči so razne naivne objave na blogih, ki namigujejo na to, da se bodo stvari na zemlji premešale , pravičneje porazdelile in , da je zdaj čas, da postane svet bolj pošten., saj je menda ja očitno, da ne moremo vsi odgovarjati , da so vse skupaj zavozili.

Za piko na I pa se me je dotaknila še izjava nekega strokovnjaka, ki je potuhtal, da »svet ne bo nikoli več tak kot je bil«!

Ravno ta strašna izjava je tudi oblikovala moje mnenje. Zvenela mi je namreč kot stavek iz rumenostranskega horoskopa, kjer veleumna šlogarica napiše npr, :«Dobili boste pošto!« Potem pridemo domov in zagledamo poln nabiralnik. Notri sta dve položnici, bančni izpisek, reklama za hofer in eurospin pa še blogorola. Kdor zmore vsaj malo taprave vraževernosti, ni bil hudič, da mu to ne požene mravljincev po hrbtu. Kdo bi takrat sploh pomislil, da je bil kaseljc poln že včeraj, predvčerajšnjim in jutri bo seveda tudi.
Ja seveda bo svet drugačen. Če smo pikolovski, bo že čez pol ure nekoliko drugačen, predvsem pa nikoli več ne bo točno takšen kot je ta trenutek.

No, in kot sem se v nasprotju s svojimi načeli nekoliko vdal vraževerju, sem tudi na celo situacijo začel gledati nekoliko drugače kot je to v moji navadi. Na način, ki bi se mu ponavadi kvečjemu nasmejal. V stanju sveta vidim zaroto! Vidim jo v nenaravno nenadnem izbruhu vseh teh težav. Vidim jo v čudni cenitvi nafte, kot sem nekaj videl v njeni nenaravni dražitvi. Vidim jo v nerazumljivi tisoč milijardni ameriški zatajitvi tržnega gospodarstva in vidim jo v reakcijah mojega okolja na vse to.

Vidim , da me zdaj skrivnostne velike sile napadajo na do zdaj najbolj pretkan in neusmiljen način.

Cenjena ekonomista sta govorila predvsem o trajanju in globini krize. No, jaz sem »izračunal« , da bo zelo dolga. Jasno mi je tudi, da bo trajala še zelo dolgo tudi še potem, ko to ne bi bilo več potrebno. Veliki jo bodo uporabljali za izgovore in v nji bodo iskali vzroke za vse moje težave. In mi bomo pristali na karkoli samo da ne izgubimo vsega. In ven bomo nazadnje padli goli in bosi. Pripravljeni začeti znova. Neobremenjeni s socialno varnostjo in delavskimi pravicami.

Veliki pa bodo bogastvo, ki so ga s to zaroto žrtvovali , da so na kolena spravili tiste, ki so si drznili gojiti željo, da bi jim bili podobni, dobili nazaj povrnjeno s stokratnimi obrestmi. Pozlačeno in oplemeniteno. In uspeli bodo očistiti svet nemarne zalege, ki si je dovolila zrasti tako blizu njihovih plemenitih gležnjev.

Torej. To je padlo ven, ko sem si dovolil dati vse kar opažam okoli sebe v svoj strojček za razmišljanje. Ne, tu res ne vidim razloga za optimizem. Ideje o pravičnejšem svetu in podobne traparije padejo v vodo prej kot se jih do konca domislimo.

Ostane samo ena in nedvomna resnica. Svet ne bo več takšen kot je zdaj !

  • Share/Bookmark

10 odgovorov v “Zakaj je kriza ravno na mojih ramenih??”

  1. milena (Mica) pravi:

    dragi dare,
    vprašanje,ki si ga zastavljaš, je brez veze
    :-)
    Tvoja ramena so dovolj široka, ravno pravšnja, da se nanje usedejo riti, ki so nas pripeljale sem, kjer smo.
    Sicer pa, da je odkrivamo tople vode: ti samo poglej okoli sebe: v zadnjih nekaj letih (ko nam je šlo menda takoooo slabo, da so bili nekateri primorani jesti travo!), se je na veliko zapravljalo, živelo PREKO zmožnosti, zelo brezglavo in veliko ljudi je izgubilo sleherni stik z realnostjo.
    Za sočloveka nam je bilo toliko mar kot za levi čevelj, egoizem in še nekatere druge negativne človeške lastnosti so se razbohotile preko vzeh razumnih meja.
    In samo, da se je zavohalo, da bi lahko imeli od koga kaj koristi, se mu je pričelo nezadržno lesti v rit. Človek, ki ni k temu nagnjen, se je samo čudil.
    Recesija je zame neke vrsta streznitev. Če jo bomo kot tako tudi razumeli, se bomo z njo znali spopasti.
    ČE pa bomo tudi v času, ki prihaja, razmišljali le o tem, kako zaslužiti na račun prizadetih, potem pa nam bog pomagaj.

  2. daredare pravi:

    Torej, Mica, pomagaj nam bog !! :) lp

  3. daredare pravi:

    Glede tega kako “slaabooo” nam je šlo se pa zagotovo spomniš, da sem večkrat pisal in sicer so bila moja mnenja zelo zelo podobna tvojim. Svet bi zagotovo res rabil streznitev , ampak ne razmišljam kaj prida v tej smeri, da bi bil namreč lahko to rezultat kriz in recesij.
    Na žalost je edina pot do tega, da bi se kolesje sveta vsaj počasi počasi začelo obračati v pravo smer, speljana čez nekaj nepremagljivih ovir. Ena od teh je tudi ta, da bi se morali ljudje v “civiliziranem” svetu prostovoljno odreči marsikatere “nepogrešljive” pridobitve svojega strašnega napredka in pridobljenega vzvišenega položaja . Tega pa že sama veš, da ljudje nis(m)o sposobni. Ta zapis je izginil iz čoveških možganov.

  4. bin pravi:

    Biksaš ga, Dare!!! :mrgreen:

    /… bi se morali ljudje v “civiliziranem” svetu prostovoljno odreči …/

    Kar se “mora”, ni “prostovoljno”! :)

    “O trajanju in o globini” pa razmišljajo in se pogovarjajo ženske “potem”. :lol:

    No, še malo resnejšega. Treba bo dobre gojzarje obuti! Breme bo vsekakor na naših ramenih pristalo, ramena pa nič ne nosijo, če dedec ni trdno na tleh.

    Motorko si bomo pa tudi nabrusili, kaj?

  5. milena (mica) pravi:

    hehehe, Dare, ko bo splahnel vedno bolj grozeč in razširjen blogovski mobing, ko bo še kakšen več /razen dare + milena/ “nastavil” svoja ramena, ko bodo odvetniki ostajali brez dela, ko starejših in nebogljenih ne bomo več odlagali kot staro šaro v domove, ki rastejo kot gobe po dežju, ko se bomo z otroki pogovarjali in jim NE kupovali računalnikov, da imamo pred njimi mir, ko bodo mladi spet risali po drevju srčke, ne pa, da skačejo iz postelje v posteljo in si na glavo nakopujejo usodno prekletstvo spolnih bolezni, ko nam na Tv ne bodo kazali strašljivih mini filmčkov o tem, kaj se dogaja po naših šolah, ko bo naš sosed našp prijatelj, ne pa prasec in zaklana svinja….ja…takrat bom pa tudi jaz pričela kazati s prstom na politike, češ, da nič ne naredijo, da bi bilo na svetu kaj drugače.
    Sicer pa: Bin si že brusi motorko, pa vem, zakaj.
    :-)
    Poznam kar nekaj nebogljenih, ki nimajo nikogar, da bi jim razrezal drva za zimo
    :-)

  6. Mohor pravi:

    Spomnim se krilatice iz bivše JNA:
    “ĆUTI PA TRPI” , eko !
    LP

  7. daredare pravi:

    @bin, dobro, malo me kdaj nese s temi besedami. Je pa v bistvu zelo vseeno, saj je itak popolnoma neverjetno, da bi se kdaj stvari tako odvijale.

    Kar se pa tiče gojzarjev in motork smo pa v lepi prednosti. te stvari imamo in jih znamo tudi prijeti v roke. Nabrusit verigo sem se pa tudi dokaj dobro navadil :) ! Kot se navadiš menda vsega. V skrajni sili tudi žaganja tistega na kar namiguješ !! :)

  8. daredare pravi:

    @mica,joj kolikokrat bluzim o tem , kako lepo bi bilo, da bi se spet spoštovale takšne stvari. Še sreča, da obstajajo takšni, kot je mica, saj bi sicer še pogosteje dobil občutek, da sem zadnji deroči se v puščavi . !

    O tistem mobingu moram pa še malo razmišljati ? ? ?

  9. daredare pravi:

    Ta je bila za preživetje tistega leta čisto ok. Ampak tisto leto si vedel , da bo kmalu mimo. S tem našim svetom in z nami, ki ga ta svet vedno hitreje nosi s sabo pa ne vem kako bo !? lp

  10. vlatkavlatka pravi:

    dare,

    svet je isti, le ljudje ga spreminjamo.

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !