Beli stolp II

9.10.2008

Ja, vse kar so ljudje sploh vedeli o čudnem mladcu je bilo to, da je prepričan, da bo nekoč prišel v beli stolp. Kako je ta misel zvenela v njihovih glavah, to je težko opisati. Belo veličino so ljudje sprejeli kot nekaj kar tam pač je. Pika. Kakršnokoli globje razmišljanje o tem se je kmalu približalo neprimernim, mogoče nepriporočljivim, za marsikoga celo bogokletnim sferam. Le v kakšnih zakotnih gostilniških omizjih je kdaj stekla tiha debata o tem kaj se sploh dogaja nad njihovimi glavami. A vse te skrivnostno zarotniške variante so se porazgubile med tistimi temnimi zidovi . Trezne glave so si že naslednji dan trudile pozabiti mučno debato in spet so sprejeli stanje pač takšno kot je. Tako kot sprejmeš hribe , ki te obdajajo ali reko, ki teče skozi tvoj kraj.
In še to so si te glave morale priznati, da se jim resnici na ljubo niti sanja ne kaj je za tistimi zidovi.

Na svoj način in s svojimi prijemi je Rupert opravil s šolami in zakoračil v življenje. No, vsaj reče se tako. Njemu življenje ni pomenilo nič drugega kot samo želja po vzpenjanju. Očetov položaj in njegova brezobzirnost je bila nekaj časa za povzpetneža nekako dovolj. Prišel je na visoke položaje, tako v gospodarstvu kot pozneje tudi v politiki. Vse te funkcije je obvladoval sam in nikoli, ampak res nikoli ni zaupal človeškemu bitju. Edini ljudje , ki jih je pustil blizu so bili podobne vrste kot suroveži , ki so ga branili v srednješolskih letih. Za njihovo delo jih je menda dobro plačal , od njih pa zahteval vse , razen obzirnosti in sočutja do drugih ljudi.

Človek, ki se je drznil v tistih časih Rupertu postaviti po robu je ni več odnesel z zlomljenim nosom. Ne, Rupertovi nasprotniki so izginili brez sledu in kaj kmalu ni bilo več junaka, ki bi mu padlo na pamet, da bi se gibal kje blizu pokvarjenega stremuha.

Vse je kazalo samo na nekaj. Ljudje so to že večkrat omenili. Ja, kazalo je , da bo Rupert kaj kmalu zamenjal svojega očeta. Vsi so ga že videli na čelu malega mesta. Prav na vrhu. Nekateri so se ob tej misli zgrozili, nekaterim ni bilo toliko mar, le malokateri pa je še pomislil na tiste njegove besede o tem, kam da bo enkrat zagotovo prišel!.

Oče župan je poklical sina v svoje prostore. Resen in mrk obraz je imel. Stal je pri odprtem oknu in pritajeno špegal skozi bele zavese.
»Fant!« je začel stari gospod. Njegov glas je bil glas zaskrbljenega in prizadetega moža.
»Stvari ti uhajajo izpod nadzora! Namesto poštene kariere, namesto poštenega moža, kaj imamo tukaj. Zarotništvo, zločine in človeka, ki je za vse strah in trepet.«

Rupert je poslušal očetove besede mirno in neprizadeto. Saj bolj , kot je sovražil bednika, ki je poskušal zdaj z nekakšnim moraliziranjem, bolj ga sovražiti ne bi mogel. Prav vseeno mu je bilo, če je bil slab oče, prav vseeno mu je bilo, če nikoli ni imel časa zanj, le njegove sprijaznjenosti ni mogel več prenašati. Njegovega prepričanja, da je dosegel v življenju vse in največ.
»Tam gor je še nekaj !« je neprizadeto pokazal tja kjer so med oblaki izginjali beli zidovi in niti malo se mu ni dvignil pulz medtem, ko je stari župan padal iz osmega nadstropja na glavni mestni trg med zgrožene občane.

Ne , le stisnil je še bolj svoje zobe in zapustil stavbo. Ko je stopil na široko cesto so se mu ljudje umikali v širok špalir. Prestrašeni, z grozo v očeh so gledali strašnega človeka. Nekaj se je dogajalo. Mesto je objela nenavadna svetloba in hladna megla se je vlekla iz temnih ulic.
Ptiči so utihnili , mačke in psi pa so cvileče iskali zavetja v zakotnih luknjah.

Rupert pa je odločno korakal med zmedenimi ljudmi. Ni pogledal ne levo, ne desno . Z dvignjeno glavo je krenil proti beli stavbi. Ljudje s v grozi otrpnili, ko je stopal po belih stopnicah. Na ga bilo na trgu, ki bi upal vsaj pomisliti, kaj se lahko iz vsega izcimi.

In zgodilo se je. Prvič odkar je obstajal spomin tega kraja. Na vrhu stopnic so se Rupertu odprla težka jeklena vrata. Neznosen cvileči hrup se je razlegel po malem mestu in očividci so se sunkovito prijemali za ušesa in nekateri so celo popadali po tleh. Rupert ni niti trenil. Le hladen veter, ki je zavel , mu je mršil lase. Vstopil je skozi vrata in v trenutku so se zaprla za njim. Enak ali še hujši , neznosno glasen trušč se je še enkrat ponovil in glasen pok se je zaslišal , ko so vrata treščila nazaj ob ogromni podboj. In potem tišina, tiha in mrtva tišina!

Ruperta je nekaj dvignilo in popeljalo proti vrhu. Pred steklenimi vrati je postal nekaj sekund in odprl se mu je prehod v belo sobano. Omamljen od veličastnega dogajanja je začel čutiti nekaj, česar mi poznal . Zdelo se mu je….ja, Rupert je bil prvič v življenju srečen. Srečo je čutil , pravo ekstazo zmagoslavja. Tu na vrhu, tu nad vsemi. Človek, ki mu ni enakega.

Razširil je roke in stopil na zastekljeni balkon. ko so se odprla okna je vdihnil svež zrak in si z njim napolnil svoja pljuča. Kako si je želel tega pogleda z vrha……aa?

Veter je že začel trgati meglo in nekaj belega se je začelo kazati tam nekje na drugi strani. Kolena so se mu zašibila in tresti ga je začelo. Gledal je v tisto belo reč in zamaknjeno v grozi še v eno podobno nekje daleč levo od prve in še eno in ……..

…in stotine stolpov je razkrilo svoja bela obličja. Rupert se je zgrabil za srce, telebnil
na mrzla marmorna tla in tiho ječal. Veter je tiho žvižgal okoli njegovega trupla. Srce mu je zastalo prej kot so meglice razkrile vso množico stolpov in sploh ni več videl, da se nad vsemi dviga nekaj velikega, mogočnega…..belega!

  • Share/Bookmark

15 odgovorov v “Beli stolp II”

  1. Anja pravi:

    Prov mu je!!!! :)

  2. daredare pravi:

    Buh, kulk si ti privoščljiva. A nimaš nobenega sočutja??

  3. Anja pravi:

    Ne.

    A viš kva je dabr pr tehnologi mesa!!!! :D

  4. lidija pravi:

    uf, kr mal srhljivo tole brat!!
    drugače pa – odlično pišeš. piši, piši!!
    p.s. opisi tako odlični, da sem ob branju imela cel film v glavi …

  5. daredare pravi:

    @O, Anja Ančica. A ti sploh viš, de fulk na vi , de študiraš na biotehnik ??

  6. daredare pravi:

    @Lidija, hvala. Ravnokar sem razmišljal, da je nekam pusto na tem mojem blogu. Nič se ne dogaja, nikogar od nikoder…..potem pa tak kompliment :) !!

  7. Anja pravi:

    aja, možnu :D
    ris je daaabrr pr mesu, s tem sm tla sam pavidat de očitnu ris nimam neč sočutja!

  8. lidija pravi:

    ahhh, včas je blo več cajta :)

  9. daredare pravi:

    @anja, ti si taku milu bitje ?!?

  10. daredare pravi:

    Ja, Lidija, z jezika si mi vzela !!

  11. zdravje pravi:

    Dobro, dobro, a sledi Beli stolp III?

  12. daredare pravi:

    Kdo ve ??

  13. zdravje pravi:

    Kdo ve? Ja, ti, kdo pa drug :-)

  14. kamperkamper pravi:

    Kaj čmo,za najvišjim stolpom se vedno pojavi še višji in še več povzpetnežev nanje :lol:

  15. daredare pravi:

    @kamper, ampak enkrat čisto na koncu vendar vsak pade dol. Čisto vsak!!

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !