Zmedene misli na zblojen dan
miks 11.09.2008
Naj kar takoj priznam, da nimam pri sebi trenutno nobenega uglednega problema, ki bi ga tukaj skupaj z vami rešil in se tako olajšal in razbremenil. Malo me je sicer razpištolil idiot, ki se je spomnil v TV studio pripeljati navijače, ki na predvolilnih soočenjih po vsakem blebetalnem nastopu govorca obdarijo z bednim aplavzom, ki zveni tako kot je to slučaj v cenenih ameriških kao humorističnih serijah. Tam zaradi slabih štosov in neskoordiniranih smejalcev včasih lahko dobesedno prešteješ število dlani , ki so plosknile ob top štosih epizode. Omenjeni bedniki so za povrh še odeti v navijaške barve, pokriti so s čepicami , v rokah pa imajo zastavice, trakce, transparente in balone. Bruhlih, maksimalno!
Potem sem se , hvala bogu, spomnil da me tokrat politika s pripadajočo predvolilno jajcarijo ne zanima kaj prida.
Seveda pa nikakor ne morem trditi, da svet in tudi bližja okolica ne premore težav . Ne, kaj takega pa ne bi bilo smiselno izjavljati. Ampak, kako naj se ukvarjam z njimi, ko pa točno vem, da se bo čez nekaj dni, mesecev ali pa še po daljšem obdobju pokazalo, da so bile zadeve čisto popolnoma drugačne. Še celo cenjeni in (tudi od mene) spoštovani analitiki, kolumnisti in misleci se nobene afere, senzacije ali česarkolipačže ne upajo več lotiti z nekim preciznim mnenjem. Ne, njihove analize so skoraj brez izjeme osnovane na večih variantah. Se pravi…če je res to, potem bo verjetno tako, če je res ono potem se bo odvilo pa na sledeči način.
Moj nasvet v tej neprijetni situaciji bi bil seveda, da je treba vsako stvar pustiti pri miru vsaj toliko, da se prah poleže, kri odteče in da prvi smrad odnesejo vetrovi. Vendar kajpak tako v vrtoglavo hitrem svetu komunikacij in medijev ne gre. Stvari morajo biti servirane še vroče! Pozneje ko se izkaže, da tisto, ne le da ni bilo res ampak je bilo celo zelo ravno nasprotno, takrat pa lahko novinarji spet planejo s svojimi mikrofoni, kamerami in terenskimi studijskimi kombiji na prizorišča in spet dogaja ….kot da bi se desilo ponovno. A ni fajn?
Takšen moj nasvet bi torej verjetno propadel! Vendar pa resno razmišljam, da bi se vsaj sam počasi distanciral od vsega tega medijskega rogoviljenja. Za začetek sem opravil z volitvami. Prvič odkar imam volilno pravico me tam zagotovo ne bodo videli. Saj vem, da s tem ne bom pripomogel k ničemur ampak s tistimi loleki se, majkemi, ne bom ubadal niti pet svojih minut pa magari če se tisti čas ukvarjam samo z ždenjem, buljenjem, proizvajanjem mešanice plinov ali praskanjem določenih predelov. Pika! Amen!
Naslednji korak bo vpeljava zamika, ki sem ga omenil zgoraj. Sicer bi bilo bolje, če bi se medijskega bombardiranja čisto odvadil ampak za začetek bi novice snemal in si jih ogledoval po npr. štirinajstih dneh.
Kakšne zelo pomembne raje še kasneje. Če na primer v Ameriki nekdo poruši ogromen stanovanjsko poslovni blok, bi bilo pametno dejstva o dogodku preštudirati šele čez cca. petdeset let, da bi mogoče z dovolj veliko gotovostjo vedel kdo ga je sesul.
Mogoče mi te zmedene ideje padajo na pamet zaradi cenjene (so)blogerke, ki me je razveselila z izjavo, da širim pozitivno energijo! Sicer ne vem kdaj in s čim to počnem , vendar njenega mnenja sem se res razveselil. Ta ugotovitev me je navdala s čustvi, ki jih pa res nisem mogel packati s šaro s TV ekrana. Ne , sedel sem v Škodo in se napotil k omizju. Pred odhodom sem preveril, če je članstvo prisotno. Bili so štirje, kar je za sklepčnost dovolj. Še prej kot sem sedel za cenjeno mizo, sem se že drl nad kelnarco naj prinese čimprej eno celo rundo.
»A imaš god al’ kaj ti je« me je vprašal eden od mojih.
»Ne!«, sem rekel »pozitivno energijo širim!«
Potem sem gospodom omenil moje trapasto tuhtanje svetovnih in domačih novic. Skupaj smo se strinjali, da so za nas edino merodajne in dovolj kvalitetne vesti, ki jih sproducira naše omizje!
Izmenjali smo si jih kar nekaj in o kakšni neobveščenosti ni bilo več sledu.
Za novico tedna pa smo označili izjavo , ki je spontano uspela modelu, ki sicer ne dosega standardov za članstvo ! Njegov konstrukt je zadeval eksperimente doktorjev fizike, ki v tunelu v švici tuhtajo nastanek vesolja. Povedal je sledeče:
»Menda bo zaradi tega konec sveta….in to se bo čutilo tudi pri nas!«
11.09.2008 ob 22:54
haha, kako si to simpatično napisal… Hm, a veš, da me kdaj kap zadene, ko vidim, koliko nekemu človeku, ki ga sploh ne poznam, ga nikoli nisem videla… pomeni pohvala. Majcena pohvala, pozornost. Zato si zelo želim dajati pohvale, namesto kritike. Sem imela probleme s svojimi otroci, ker sem jih neprestano kritizirala, kričala nanje.
Potem sem pa pri Joelu Osteenu poslušala… ah, to pridigo moraš slišat, najdeš jo na tem mojem postu: http://www.dajana.si/pohvalimo-ne-kritizirajmo/ Tukaj Osteenova pridiga: http://www.youtube.com/watch?v=ThM17hQ0JqY&feature=related
……..
No, kaj sem hotela povedati… spremenila sem svoj odnos do otrok, enostavno tako, da več pohvalim kot grajam. In je lažje.
Glede tvojega pisanja in zakaj sem to napisala pri Vlatki… Tvoje pisanje je všečno, je drugačno od “večinskega” pisanja. Enostavno fajn te je brat.
11.09.2008 ob 23:12
Pridigo poslušam in jo poskušam razumeti. Lepe misli, ki jih slišim me spominjajo na kar nekaj primerov, ko so me v življenju učili osnovnih manir. Včasih to počnejo ljudje, ki bi sami rabili pošten tečaj bontona od začetne stopnje naprej. V večini takšnih primerov dobim občutek, da je prijazen odnos do ljudi vsajen v človeku ali pa ne!
Ko me na kakšnih učenjih komunikacije podučijo kako je treba reči prosim ali hvala , se mi zdi to zelo čudno saj jaz to počnem že desetletja. Prosim rečem ženi in prosim rečem otrokom. Hvala in dober dan velikokrat izrečejo moja usta.
Seveda imam tudi slabe dni in komaj čakam , da minejo. Ker je, kot praviš , lažje če smo dobre volje.
Pa še kako! Če je tebi do te ugotovitve pomagal pridigar, meni pa bogve kdo ali kaj , to niti ni bistveno!
11.09.2008 ob 23:16
Mene je pa šokiral fant (učenec) z izjavo v šoli v naravi: “Učitlca, še nikoli vas nisem videl, da bi se smejali!” To je rekel, ko me je končno videl tudi tako razpoloženo, pa sem mu povedala, da to sicer počnem zelo pogosto, da mi pa ravno on da zelo malo priložnosti in še manj razlogov. Debata je z določenim humorjem šla še malo dalje in stvari so se po tistem nekoliko spremenile. Še sva se skregala, ampak tudi nasmejala kakšni neumnosti.
Nasploh se z mulci (brez negativnih misli, prosim, to je čisto pošten izraz za ta bitja!) veliko laže povežeš, če imaš priliko, da se skupaj z njimi nasmejiš nečemu smešnemu - veliko bolje je to kot pa kričanje.
Toliko o pozitivni energiji - res je, pozitivna energija, tudi tista, ki seva s tega bloga, je hudo pomembna stvar!
12.09.2008 ob 08:51
1danica: Bravo!
Pa še kako je pomembno se z otroci, pardon mulci, smejat, ne pa samo kričat nanje. In navajeni smo tako, ane? Kar takoj začnemo kričat… Stimulus - response. Namesto, da bi se zadržala in vprašala: “Počakaj… a zaradi tega, ker ni pospravila sobe, se je treba tako znašati nanjo…”. Ali pa besede… strašne besede, ki jih izrečemo otrokom in nam je potem žal. :((((
Dare:
12.09.2008 ob 14:06
“Počakaj… a zaradi tega, ker ni pospravila sobe, se je treba tako znašati nanjo…”.
A veš kaj! Če pa sobe ne pospravi! Potem pa ja, a ne? To je pa popolnoma nesprejemljivo. Moja soba je, je bila in bo kot iz škatlice, ker je tako edino prav!
12.09.2008 ob 19:44
Kakšne blesave pa so spet to-pozitivna,negativna energija. To ne obstaja, energija je ali je pa ni! Brez predznakov in predpon. Obstaja pa antimaterija.
12.09.2008 ob 19:50
@fajfk. Tukaj je treba omeniti, da obstajajo tudi alkalne baterije. Recharchable!
12.09.2008 ob 22:47
Na maraš teh političnih zadiv? Zastavc? Kapc? Plakatav? Transparentav, balonav?
Vidm de imava niki skupnga…heh.
Mater ej, men se zadne 3 tidne kar mežla, sreče de sma že skor 21. ka tu je pa preveč. Usi se abnašeje kot absedeni pr bajt…Fotr ima itak že ad sred avgusta naprej ablečene sam še rmene kratke majce, de ad tistga slogana tam pad šipa pr kombitu na gavarima. Pa bel ka probaš dapavidat de enu je padpura, enu pa fanatizm, mejn jem gre u glava! Dijoš ja…Zadnč sm jih začeu dražt, de bom “ta druge” voliu, sm mislu de bom mogu utečt!
Jap, naše familija je ris pasibna u useh pogledih.
Sicer je pa tu s pozitivna energija kar ris viš. Sam fajn slišet a? Men tut kdaj reče kdu, de je fajn bit z mana ka sm skuz nasmejan (čeprou tu ni lih ris no)… Madona, ka bi ti vidu kej se mi šele takat zasmeji!
13.09.2008 ob 12:29
@Blazz, ja Cvetk je zelo očiten privrženec.
:) Sicer ne vem kako mora to zgledati, če se to tako intenzivno dogaja v lastnem domu?! Sicer pa omenjene politične usmeritve ne bi komentiral, kot tudi kakšne druge v tem primeru ne bi. Lahko pa rečem, da kdor od navadnih ljudi zmore v teh časih tako trdno in odločno stališče pa tudi zasluži malo spoštovanja. Izdelano in brezkompromisno mnenje je pač tudi nekaj vredno!! lp
13.09.2008 ob 23:06
dare,
11. september bi moral biti označen za svetovni dan pozornosti.
Ker nikoli ne veš, kje tiči sovražnik.
Ne glede na pozitivno ali negativno energijo. Ker je pa le energija tista, ki resnično deluje. ž
P.S.
Vaše omizje je pa itak “svetsko”
13.09.2008 ob 23:50
Kljub slabemu vremenu, sem le šel pogledat pod mrelo na placu. Mimogrde se je tam narisal tudi profesor Jurij Bavdež in … Trst, Primorska, partizani
14.09.2008 ob 09:32
Ja Fajfk , marela je še en tak plac, kjer so informacije bolj zanesljive.
14.09.2008 ob 09:33
Vlatka, a ne da?
15.09.2008 ob 15:36
Ta zadnje mi je bilo res všeč. Miza bo še zmeraj tam.
16.09.2008 ob 13:33
Meni je bila miza tudi najbolj všeč. Tam šele vidi človek kako bedasti so vsi ti umetno napihnjeni problemi okoli nas!
16.09.2008 ob 21:58
Tole je pa imenitno povedal,pa praviš,da ne dosega vaših standardov
pravi doktor večnega življenja je 
:lol. 
19.09.2008 ob 22:34
dare,
itak