Družabnost v teh časih !?

2.09.2008 ob 07:25

Če napišem , da sta družabnost in druženje v teh časih nekoliko na preizkušnji oziroma, da so te stvari v primerjavi s preteklimi leti nekoliko zamrle, ja s tem res ne bom izumil belega purfla ali odkril tople vode.

Ja, ljudje v teh časih težko najdejo čas ali pa jim je tega časa škoda za to, da bi ga delili s prijatelji ( v kolikor prijatelje sploh še imajo). Ne, po večini se ljudje zapirajo v neke svoje male svetove, se držijo svojih individualnih konjičkov in se ne menijo za dogajanje in prireditve kjer so se v preteklosti ljudje znali neobrzdano sprostiti , poveseliti , spoznavati nove ljudi in se radostiti srečanja s starimi znanci.

Ne glede na to, da ni moj namen nikakršna analiza razlogov za takšno meni neljubo stanje bom vseeno o (domnevnih) razlogih napisal par misli. O tem kaj me je navedlo k pisanju teh vrstic, o tem pa bolj na koncu.

1. Prva in skoraj obvezna varianta, ki se ponavadi kot plaz vsuje iz večine prisotnih, ko spregovorimo o teh pojavih je: “Dnar, mater buh, dnara nima folk!!”

Bulšit…mislim, res bulšit sto na uro. Saj ne trdim, da se večini ljudi ne vem kako dobro godi v tej naši deželi , ne o tem drugič ampak družabnost, ki jo omenjam je po večini zelo poceni sorte. V mojih postih je veliko pisanja o socialnih zadevah, vendar če se še tako prištevam k nižjemu , proletarskemu sloju življa slovenskega, me ne boste pripravili, da bi priznal, da kdaj štirinajstega v mesecu za boga nisem toliko likviden, da bi skočil do svojega omizja in s prijatelji zvrnil en pir. ( pa čeprav alkofrei !)

2.Drugi zlovešči argument, ki obvezno pride na vrsto takoj za tem je tako imenovana grožnja s policaji. Z drugimi besedami to pomeni, da šoferjem na cesti grozi kazen, če se z žurov in veselic vračajo pijani, kot se je to , praviloma brez večjih sankcij, dogajalo v časih, ki sem jih omenil zgoraj.

Glede tega ne upam napisati ‘bulšit’ , bi pa pripomnil, da bi se dalo tem težavam z malo truda in minimalno organiziranostjo elegantno izogniti. V mislih imam seveda dogovore z enim od klape, da se tisti dan vzdrži pa razne kombije , avtobuse pa do prenočevanja na kočljivi lokaciji.

3. Naslednje ponavadi pride na vrsto to, da ljudje preprosto pač nimamo več časa. Tukaj v večini primerov ( seveda ne v vseh) spet pride na vrsto ‘bulšit’ ! Zelo veliko število ljudi poznam, ki preprosto ne vedo kam s svojim časom pa ga za izlet, koncert ali tekmo ne najdejo nekaj ur. Praviloma naslednji dan jamrajo, da niso vedeli, da ravno takrat niso mogli ali kakšno tretjo traparijo.

Za moje mnenje torej ne ostane prav dosti tega. Kakorkoli obračam zadeve , vedno pridem do zaključka, da s(m)o ljudje predvsem postali apatični, brez energije za takšne stvari, brez želje po stikih z ljudmi in po prijateljevanju. Tukaj bi z veseljem pohvalil vsako izjemo, ki se v teh časih trudi da bi bilo drugače. Na žalost pa se bojim, da so takšni ljudje postali redkost in da se bo le stežka kaj obrnilo na bolje.

No, zakaj sem se že lotil tega pisanja?

Pred leti smo bili z nekaj prijatelji dokaj aktivni v društvu Grča. Organizirali smo nekaj športno rekreativnih zadev poleg tega pa smo se trudili zrihtati vsako leto izlet, piknik in ogled planiške ali kranjskogorske tekme. Po prvih letih , ko je bilo v vsem tem dogajanju res veliko elana in veselja, pa je začelo to družabno življenje usihati. Temu smo se upirali relativno še kar dolgo časa, dokler nismo enkrat pogruntali, da moramo člane dobesedno prositi, da se zaboga udeležijo npr. “grčarijade” , kjer bo hrana, organiziran prevoz in vse bo povrh tega še ZASTONJ! Ne, takrat mi je bilo pa zadosti.

“Mohor” sem rekel tajniku društva “ to naše društvo gleda lepo ku…” in se nismo šli več!

Je pa obstajala razen teh apatičnih grčarjev še ena skupina, ki mi je še bolj stopila na živce. To so bili žurerji, da jim ni para. In kadar smo objavili, da gremo z avtobusom v Planico…da vidite. Takrat se je ob gostilniških šankih trlo kandidatov, ki so bili stopetdeset posto prepričani, da bodo na tisti tekmi. Zgledalo je , da bodo trije avtobusi premalo. Potem pa , ja katastrofa, bolj kot se je bližal dan odhoda več teh “zatrdno” odločenih ljudi je prihajalo s strašnimi razlogi odpovedovati svojo udeležbo. Ponavadi je bil potem avtobus za tistih ducat resnih vsaj dvakrat dražji kot bi bilo treba. Kdaj smo se na srečo uspeli povezati s kakšno drugo skupino in omiliti problem.

No, in v našem Platntafu sem takrat objavil zgodbico za takšne modele. Tega pisanja pa sem se lotil , ker sem hotel napisati kratko pojasnilo oziroma uvod. Kratko pa meni težko uspeva zato bom nameravani uvod objavil kar kot samostojen post. Zgodbica pa čez par dni. Torej…se nadaljuje.

  • Share/Bookmark
 

20 komentarjev na “Družabnost v teh časih !?”

  1. mile pravi:

    Ja, se spomnem!

  2. Fajfk pravi:

    To me spominjana čase, ko sem imel 10 let in sem sveto obljubljal, da ne bom kadil.

  3. Blazz Blazz pravi:

    Hah, tisti “žurerji da jim ni para” so tudi meni jako zanimivi. Kako se grebejo, tepejo, kdo bo šel prvi na avtobus in kako bo fino fajn!
    Na koncu je pa ista žalost kot vedno.

    Nazadnje se je to zgodilo s “Prfarci” lani. Od začetka je blo superca, potem pa je kar u ene dveh mescih zamrlo useskupaj. Škoda.

  4. dare pravi:

    @mile, jep!!

    @fajfk, razmišljam o tvojem komentarju in razmišljam….???

  5. dare pravi:

    @blazz, saj po svoje razumem , da se stvari izpojejo, da se ljudje marsičesa naveličajo, ampak tako kot je zadnje čase vse skupaj ratalo apatično to pa včasih že malo meji na skrajnost! S prfarci verjetno misliš navijače ???

  6. Blazz Blazz pravi:

    Ja, navijači ja. Encajt nas je blo na tekmah (tudi na gostovanjih, da v idriji ne govorimo) …ma, po 50! Potem je pa počasi kar zamrlo…

    No ajde saj tudi jaz nisem imel vedno časa (šola & drugo) ampak kadar sem imel priliko sem pa le šel, sam da nas je blo več!

  7. vlatka vlatka pravi:

    dare,

    hja, časi se spreminjajo.

    Imeti družino ali biti sam, je razlika. Ne vsem, nekaterim pa že.

    In od tega je odvisna tudi družabnost.

    Sama sem zelo družabna, a sem že toliko prežurala, da mi je sedaj potrebna pavza.

    V gužvo pa sploh nerada grem. ;)

  8. dare dare pravi:

    Vlatka, večino tega kar praviš, bi lahko napisal tudi sam zase. vendar pa je problem tudi z mlajšimi in s takimi , ki imajo časa in vsega drugega več kot obilo. Pred dnevi mi je pravila znanka o svojem sinu in dveh njegovih prijateljih. Rekla je nekaj v smislu ‘kaj bo s to mladino , če se ne bo malo zbudila’ . A si predstavljaš, da je za tri cca. 18-19 letne fante višek žura, če se odpeljejo na avtocesto na počivališče, tam naročijo za vsakega hamburger , to v avtu pojejo in potem odhitijo nazaj za svoje računalnike!?!

    Ko se spomnim kakšno energijo sem takrat imel sam! O Marija! Nobeno pešačenje ali če smo imeli srečo, vožnja s podrtimi mopedi , ni bila odveč, da ja ne bi kakšna uboga pasja veselica minila brez nas! In tam smo bili po možnosti taprvi, od tam pa smo zagotovo vedno odšli med zadnjimi!

  9. Dajana » Čemu realno, ča lahko pa virtualno pravi:

    [...] 3.slika: Dare govori o družabnosti na svojem blogu: [...]

  10. Luka pravi:

    Mah … vedno manj časa je.

  11. nevenka nevenka pravi:

    Ja, tudi pri sebi sem odkrila tovrstno apatijo.
    Ni mi več do velikih družb. Tudi, če bi mi zelo prav prišlo, da bi se malo poveselila, ne grem več skoraj nikamor. Če pa že, iščem samo mirne kraje in mirne družbe. Edino v službi me še kdaj dobijo na limance z očitkom, da moram pomagat dobro voljo gor držat…hm, bolj na račun stare slave, ko sem res premogla več energije…
    Vsekakor je tako kot praviš Dare, včasih smo imeli kar naprej nekakšne rojstne dneve in piknike, smeha kolikor hočeš.
    No, pa počakajmo na nadaljevanje :-)

  12. vlatka vlatka pravi:

    dare,

    hehe, sama sem ponavadi bila tudi med prvimi in se znašla med zadnjimi za domov.

    Ampak takrat ni bilo ne tvjev, še manj računalnikov, vsaj pri nas ne.

    In konec koncev, tudi fantov ne, doma, da bi jih lahko opazovala ali katerega celo osvajala, čeprav sem z osvajanjem začela kasneje, ker so oni najprej mene :D :D

  13. vlatka vlatka pravi:

    nevenka,

    moje gube so posledice smeha. ga ni bilo dneva, da ne bi koga nasmejala.

    Če sem za trenutek utihnila, so me že spraševali, kaj je narobe z mano.

    In, ja, tudi mene so imeli radi v družbi predvsem zato, da sem jo gor držala :D :D

    Ko pomislim na čase nazaj, sem bila res en sam smeh.

    Včasih znam to tudi danes, če se najdemo pravi :) in ko se ne smejem, sem prav ena zguba :mrgreen:

    Vicev sem pa toliko znala, da je bil vsak dan prekratek zanje :D

    Če pa mi je kdaj zmanjkalo, sem si že česa domislila.

    Kot to, da je na Janši najlepša Urška :lol: :lol:

  14. mica mica pravi:

    Dare, samo z eno stvarjo v tvojem zapisu, se ne bi strnjala: da se ne družimo zaradi gnarja.
    kajti_ ztako dobro kot nam gre danes, nam še ni šlo nikoli. In tako kot se preseravamo danes, se nismo že dolgo. In tako hudičevo malo znamo ceniti to, kar imamo danes kot posamezniki ali kot skupnost, se po moje še ni zgodilo.

    ne vem, kdo je temu kriv, a naša pamet nekako deluje po načelu “kurc pa tak standard, če nimam jadrnice pa bmw-ja kot polde”.

    Ker druženje – vsaj meni osebno- NE pomeni kazati materialnih mišic. Jaz na primer, se za šankom družim v skrajnem primeru. Zato nimam ne želje, ne potrebe.
    Se pa družim(o) na kolesu, pri pešačenju, na naši terasi, ko družbo povabim na štrudl….
    To sploh nič ne stane, zna pa biti jako zabavno in prijetno.

    hehe, ideja, da se znamo razgovoriti le ob pivu, pa da so moški najboljši ljubimci le po gajbi piva in da je bil najboljši žur tisti, ko je cel vikend teklo od mize, mi je butasta in odbijajoča….

    Pač….tudi čudaki moramo živeti, ane?
    :-)

  15. dare pravi:

    @Mica,

    v sestavku piše to:

    “Prva in skoraj obvezna varianta, ki se ponavadi kot plaz vsuje iz večine prisotnih, ko spregovorimo o teh pojavih je: “Dnar, mater buh, dnara nima folk!!”

    Bulšit…mislim, res bulšit sto na uro. Saj ne trdim, da se večini ljudi………”

    Kje se potem ne strinjaš ???

  16. Dajana Dajana pravi:

    Mi, generacija 40 in več, smo žuriranje prerasli. Ti prijatelji, ki so nam ostali… Sem tako kot Nevenka, ne grem nikamor več ven, a zato imam otroke, kamor se je preselila moja pozornost! :) Morda se bom začela družiti z njihovimi starši (mene deset let ni bilo doma in je veliko mojih vezi zamrlo). Torej, nam preostane internet. ;)

  17. MICA pravi:

    hotela sem reči to, da tisti , ki tako govorijo, pač nakladajo, hehehe.
    a se ne strinjaš al kaj?
    :-)

  18. Fajfk pravi:

    Če pomislim, da smo včeraj postavljali mlaje, glasba (goveja), vino in nekaj malega za pod zob, danes pa šranga in zvečer šeškanje, pomislim, Dare, da se glede družabnosti, prekleto motiš.

  19. dare pravi:

    @Dajana, saj da ne bo pomote…..tudi jaz sem pri svojih 40+ nenavadno bolj vzljubil večere s svojimi …in kavč :) !

    @Mica, normalno da se strinjava, le malo semi je zdelo,kot da gre za manjši sporazum.

    @fajfk, prekleto pa že zagotovo ne. Predvsem pa govorim o stanju na splošno! Hvala bogu , da (vas) je še nekaj ljudi, ki se upirajo mrtvilu ! lp

  20. mica pravi:

    nesporazum?!
    med teboj in menoj?!
    ej, saj ni 31 februar!

    :-) )

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !