Neurje, ki je rogovililo v zadnjih dnevih po naši domovin’ci je glavna in prva novica v vseh medijih včerajšnjih in današnjih. Posebno pri TV dnevnikih je čutiti tisto pravo american look novinarstvo, ko mladi žurnalisti s svojimi ekipami zadihani harajo po samem epicentru katastrofe. V svojem adrenalinskem početju se , ne glede na to, da so na samem kraju precej bolj v napoto kot kaj drugega, obregajo ob vsakega dosegljivega nesrečnika. Človeka, ki ga v skrbi za obveščenost ljudstva vseslovenskega, začopatijo , praviloma zaslišujejo toliko časa , da ga zaradi šoka, nevajenosti kamer in še zaradi česa pred kamero premagajo solze. Takrat šele je novica nekako vredna svojega časa in denarja.
V takšnih dneh kraje , ki so bili žrtve naravne nesreče obiskujejo tudi občinarji, župani in celo ministri. Seveda so tudi oni deležni vprašanj TV , radisjkih in časopisnih ekip. Vehementnim spraševalcem gospe in gospodje, ki so praviloma bolj vešči v stikih z mediji, talajo približno enake floskule o pomoči , o človeški stiski in solidarnosti.
Jaz sam o teh zares nesrečnih ljudeh zares ne morem modrovati. Da ti narava v nekaj minutah odnese bajto, ki si jo spravljal na kup leta in leta. Če ti uniči vse, kar si z ljubeznijo in odpovedovanjem gradil in doživljal vse to kot svoje življensko delo, ki si mu dal svoja najboljša leta in del svojega srca…ja, to so res krute stvari. Verjetno o tem ni mogoče realno razglabljati, če človek nič takega ni doživel tudi sam.
Me je pa nekoliko razburilo, ma kaj govorim , razpizdilo me je govorjenje dohtarja s fakultete za gradbeništvo, ki ga je novinarka povabila kot gosta v TV dnevnik RTV Slovenija. Normalno, da sem njegovo ime pozabil, pa tudi briga me ne. Gospod je v svoji nedvomni strokovnosti , v glavnem ljudem na nastradala področja sporočil, da so se jim bajte podrle zato, ker niso strokovno narejene. Zidov , je modrec povedal, ne gradijo zidarji in streh ne delajo krovci, ampak baje vsa ta dela zaradi (menda) ohrnosti in bogve česa še ljudje, kljub svojemu neznanju opravljajo sami. Poleg tega pri gradnjah ljudje baje ne upoštevajo značilnosti okolja, kjer postavljajo svoje vegaste bajte.
Joj, joj, gospod dohtar, ubogo, zelo ubogo!! Prav to so potrebovali nesrečniki, ki bodo noč prebili pod polivinilastimi plahtami. Vaša analiza jim bo vlila novih moči in volje za naprej. In takoj jutri bodo poklicali zidarje, da ne bi ponavljali napak in bi še naprej bajte gradile šivilje, mesarji in zobozdravniki. In da ne bodo spet spraševali osemdeset let starih očancev ali pomnijo , če je bilo v njihovih krajih že kdaj kakšno zares hudo neurje. Če bodo hoteli poznati značilnosti svojega okolja bodo morali na kakšno fakulteto in tam poiskati kakšnega samovšečnega doc-a , da jim bo odprl oči.
Tako, kot pa ste zadeve rihtali, pa še čudno , da se vam ni že prej vse skupaj sesulo.
Mater, ne vem kaj se dogaja zadnje čase, ampak zdi se mi , da sem spet jezen !!!!
15.7. 2008 ob 22:07
V glavnem se kar strinjam: te iste bajte, zgrajene tako, kot se je pri nas gradilo (se pravi sorazmerno počasi - ampak na gvišno), so zdržale že marsikaj. V primerjavi z ameriškimi (ki so bile tudi omenjene) so tudi tokrat dobro prestale, saj jih ni kar pometlo ampak “le” odkrilo in tako vseeno dodobra uničilo.
Le tista prerešetana streha mi ne gre v račun - toča skozi kritino ne bi smela priti, če pa je, je to znak, da je zrela za zamenjavo. Tista črna kritina je bila najbrž prastara, utrujena in preperela in drugače potem niti ni moglo biti. In zelo verjetno tudi gospodinja ni klicala novinarjev, da bi jo posneli, ampak so prišli sami, kdo ve…
15.7. 2008 ob 22:15
@1danica, naj kar priznam , da mi ni čisto jasno s čim se strinjaš. Tisti profesor je v glavnem napeljeval na tisti klasični mlin , ki ga običajno gonijo takšni tiči. Vsak stvar bi moral narediti, vsak žebelj pribiti nekdo, ki ima dovoljenje, štempelj, certifikat. Ja, potem pa bi bilo. Bullshit! Kaj pomeni v naših razmerah in teh časih priti do svoje bajte pa je verjetno nekoliko znano tudi tebi. Človek se mora znajti na sto načinov. Da bi najemali za zidanje in za krovska dela ljudi , ki nimajo pojma pa zagotovo NI eden od teh načinov !!
15.7. 2008 ob 22:25
Strinjam se s tabo - oprosti, če sem bila tako nejasna.
Tipična slovenska gradnja je pobrala družinam kar nekaj let, truda in denarja. Pri takih dohtarjih gre tudi za to, da ga pride več v čisto določene žepe. Poleg drugega tudi tako, da bodo prigarano še obdavčili (ne meni, ker nisem dovolj pridna).
Prav bi mu dala edino pri tisti strehi - tam pa tudi tista ženska najbrž ne bi trdila bistveno drugače.
“Malavar” je res lahko (bil) skoraj kdor koli, ključna dela so ponavadi (se motim?) vendarle opravili za to bolj poklicani ljudje. Certifikati in štemplju? No ja, ne vem ravno…
Dandanes, pri vsej znanosti in tehnologiji, imajo ljudje pogosto težave pri novogradnjah - ne toliko pri hišah, bolj pri velikih stanovanjskih zgradbah. Ravno danes mi je nekdo razlagal o težavah pri eni takih, kjer se jim ni dalo počakati, da se beton zadosti posuši in je ljudem metalo tlake ven. Pa razumi, če moreš.
15.7. 2008 ob 22:39
Tudi mene je razkajfalo, dare, čeprav ima “gospod” tudi deloma prav!
Mož je specialist, specialisti pa vedno gledajo na zadeve strogo enostransko - specialno. V prikazanih primerih bi večina ostrešij ostala na mestu, če bi bila drugače, bolj “strokovno” izdelana.
Ta isti specialist pa bo v primeru podajanja svojega specialističnega mnenja o stroških sanacije - novoizgradnje, še kako upošteval tudi ekonomski izračun in statistično verjetnost orkanskih, stoletnih vetrov. (Kar smo “nagonsko” delali tudi mi, ohrni samograditelji.
Izvedbo pa bi zaupal “strokovno usposobljeni ekipi” Makedoncev, Bolgarov, Slovakov, od katerih nihče ni končal ustrezne šole, da bi vsaj projekt znal prebrati. Saj jo ima delovodja! Ta pa “obvladuje” vsaj pet delovišč naenkrat.
Ja, včasih je bilo drugače! Vsaj drevje, kakšne stare orehe, tepke, ali drugačno sadje so “vaški starci” zaukazali odstraniti od hiš, kadar ni bilo več zdravo in “gvišno”! Je bilo takoj manj škode. Tudi drugih “znanih letečih predmetov”, ki danes povsod ležijo in jih veter potem “zafaše” v hišo, je bilo veliko manj.
Na pasovih, kjer divja “jaga baba”, pa ne zdrži nič, kar sega iz zemlje, če ni ravno “atomsko sklonište”.
Edino, kar je res prav povedal, je bilo tisto, o dotrajani kritini, ki jo je toča z lahkoto luknjala, ali veter odnašal. Zakaj ljudje nimajo dovolj denarja za pravočasno obnovo kritine , je pa že stvar drugega specialista!
15.7. 2008 ob 22:49
no, ja…nekaj resnice pa je vendarle bilo v njegovih besedah. Samo spomnite se na tisti blok tam v Domžalah ali kje že, ko so po zračnikih napeljali še dovode plinske napeljave in je moral umreti otrok, preden so se strokovnjaki zmigali in popravili napako.
In ker sem dala skozi že gradnjo hiše, lani še adaptacijo, hudičevo dobro vem, da je potrebno delavcem nenehno stati za ritjo, pa še je hudič.
Spomladi sem se malo pobliže seznanjala (po službeni plati) s stanovanji, v katerih že ob vselitiv vse zamaka, voda teče kar od nekje, ipd. ipd.
priznam, zelo bi se bala, kaj bi bilo z menoj, če bi se mi nevihta razbesnela nad glavo.
Sicer pa: poglejte, kako se zida pediatrična, pa nevrološka….kdo ve, če te stavbe kakšen mil vihar ne bi zravnal z zemljo?!
Čudno ne bi bilo.
Zato, Dare, pamet v roke, pa se ne čudi. Raje pošlji v tri krasne tiste, ki so- vsaj do sedaj- gradili na tri pa pol.
15.7. 2008 ob 23:07
Roko na srce, drobec resnice je najverjetneje tudi v sporni izjavi… ampak ker omenjenega strokovnega pogleda nisem spremljala “v živo”, ga pravzaprav ne morem komentirati. “Etičnost in moralnost” raznoraznih komentarjev in obnašanja novinarjev, politikov, različnih strokovnjakiv idr. pa je spet zgodba zase. Pri tem mi je najbolj zanimivo opazovati raznolikost odzivov na nedavno “človeško” in “naravno” katastrofo ali tragedijo ali kakorkoli že…
Vseeno pa… Mar nista med najhuje poškodovanimi objekti OŠ Vodice in neka Kamniška šola ? So te tudi gradili mesarji !?
In kdo je gradil Šentviški predor ?
No ja, ko se spomnim na javno uslužbenko, uni.dipl.geologinjo, ki sem jo spoznala na nekem potovanju, kjer ni bila sposobna razlikovati med granitom in peščenjakom, se le kislo nasmehnem… in si mislim, še dobro, da sem zaključila svoje delo v predvidenem času… sicer bi me doletela čast imeti za nadzornico omenjeno strokovnjakinjo :S
In če me kdaj premami, da pojem svojo besedo, da “ne dvignem niti cigla več in niti ene lopate peska več ne vržem v mešalec”, si bom dom gradila brez podizvajalcev… sploh pa Angležev
15.7. 2008 ob 23:35
@bin, normalno da ima dec tudi marsikaj prav. Marsikaj pa tudi nima, predvsem pa kategorično vztrajam pri tem, da ljudje, ki imajo te dni zaradi neurja katastrofalne težave, zares ne potrebujejo njegovega blebetanja! Pa to je verjetno skoraj bolj maslo novinarjev TV dnevnika?!? Whatever!!
@Mica, sicer ti ne morem kaj prida ugovarjati, vendar so pediatrična, nevrološka, tunel……itd. itd bolj slabi primeri. To, vidiš, pa so gradili tisti s certifikati in gradili so z izdelanimi projekti , točno po načrtih…..bla, bla, bla
kot jasno pove tudi:
@nataša(2) , ki ima prav tako poleg svojega mnenja očitno tudi nekaj izkušenj s tega področja!
16.7. 2008 ob 07:23
še enkrat sem šla brat natašo…se mi zdi, da sva govorili isti jezik.
Le da sem jaz- morda ne preveč jasno- poudarila, da je treba delavcem nenehno stati za ritjo.
Čeprav se mi zdi, da bi pri 220 km/h marsikje še marsikaj drugega zaškripalo, četudi bi bilo solidno zgrajeno.
Je pa res, da se bodo- če bo trend vremena šel tovrstno pot- morale strehe, ki jih v celinski sloveniji sedaj imamo (dvokapnice, če me spomin ne vara) posloviti….
Žal pa so bili pač taki trendi in se NI smelo zidati drugače (četudi bi si želelo), ker so nas, investitorje, držali na muhi iz občinskih oddelkov za urbanizem. To so še dodatne pikantne zgodbe, ki so pripomogle k temu, da imamo Slovenci toliko neuporabnih t. i. visokopritličnih hiš.
Pa ne bi več o tem, ker me srbijo dlani, pa pritisk se mi viša
16.7. 2008 ob 08:42
Mi smo hišo tudi delali tako,da je bil en “mojster zidar” in pa neizkušeni ostali.Se mi zdi,da je bila kakšna mreža še preveč ,za sigurno.Za normalne razmere dobro grajena.Če pa pride k nam tak orkan,pa ne vem kaj bo.
Smo pa letos izvedli projekt “hram”.Bo dovolj prostora za ozimnico.Če pa bo kakšna sila,se lahko preselimo tja
16.7. 2008 ob 09:19
a vam, nekaj povem? mi imamo tolk dela zdaj prav zaradi tega neurja, ki je bilo v ljubljani. ljudje panično menjajo okna, teklo jim je noter, ne dajo se zapret, ipd. hvala hvala, vssaka stvar je za nekaj dobra. recimo … čeprav smo mi planirali dopuste in malo odmora prav v tem času. pa … bomo delali, jasno, da ne bodo ljudje brez oken in v strahu, da jim zalije stanovanja.
drugače pa … bogi so vsi, ki se jim je zgodila odnešena streha, polomljeno drevej, uničen pridelek. samo nekaj me pa vseeno zanima … koliko od teh jih je imelo zavarovano premoženje? moja prva stvar, ko sem kupila hišo, je bilo zavarovanje. ker če se mi zgodi kaj takega nočem miloščine države ampak zavarovalnino.
16.7. 2008 ob 09:22
Dokler sem se zanašal na “strokovnjake” z certifikati in diplomami, smo gradili od sanacije, do sanacije. Ko sem pop…il in vzel kontrolo in prevzem v svoje roke, so stvari začele čudežno klapati. Pa nisem jaz tako pameten, ampak naši (povečini uvoženi) gradbinci nesposobni…
16.7. 2008 ob 09:57
Verjetno, da tudi boljše gradnje kakšnih stvari ne vzdržijo, saj hiše niso grajene kot zaklonišča. Starejše hiše so bila skoraj boljše grajene kot so te, sedaj, ko se pri vsaki stvari špara. Če je pa objekt dotrajan in nevzdrževan, je pač tveganje večje.
Menim, da je težko posploševati. Vsak človek, ki gradi svoj dom, bi rad naredil čim bolj trdnega, vremenske razmere pa so pri nas vedarle nekoliko bolj divje kot so včasih bile.
16.7. 2008 ob 16:55
A dej no, ne bit hud! Greva raj na en pir (tist, ta brezalkoholn) pa bo!
16.7. 2008 ob 20:32
@mica , pazi na pritisk !!!
@ditka, tvoja tolažba sicer ne zgleda ravno….., no, da bi se zdaj pa veselili tornada, ampak nekaj je pa le ..
16.7. 2008 ob 20:34
@katarina, na momente malo kruto ampak resnično: vsaka reč je za nekaj pa tudi dobra.
@strojnik, ti razumeš o čem teče beseda, majkemi !!
16.7. 2008 ob 20:37
@nevenka, točno tako. Če se bo to ponavljalo , se bomo morali odločiti; ali bomo gradili zaklonišča ali pa male montažne bajte, kot to delajo amerikanci, da potem po koncu ujme lepo pospravijo razmetane plohe in pleh, bajto pa sestavijo novo v tednu dni!
@blazz, brez konkurence najboljši komentar.
16.7. 2008 ob 20:49
hehe, kaj pa je Blazz rekel tako spodbudnega?
Mičkeno nevoščljiva Mica
16.7. 2008 ob 20:51
Afekt je pač zadeva , ki je že po definiciji sicer huda ampak zelo kratkotrajna reč. No in zdaj sem že bistveno bolj žejen kot jezen…to je to
!!
16.7. 2008 ob 21:21
Dare, sem opazil danes tvoj bolid s polno prikolico lesa. Boš treniral izdelavo “rušta” morda? Če bomo korenito spremenili način gradnje, bi bila to lahko zanimiva tržna niša. Kaj praviš?
17.7. 2008 ob 14:25
No ja, zagotova ima tukaj velik vpliv način, kako je bila hiša zgrajena. Ali gre tukaj za močnejše opeke ( tiste rdeče ) ali ” šibkejše ” ( tiste ta sive ). ( ne vem kako naj se drugače izrazim ).
Odvisno je tudi, kakšna je kritina oz. iz kakšnega materiala.
Vse to in še več močno vpliva na trdnost hiš, predvsem kako so tramovi, ki nosijo streho, med sabo trdno zvezani in koliko strehe visi čez rob hiše. Več ko jo visi čez, lažje jo veter zagrabi.
Sicer pa, hiše na Vipavskem so lep primer trdne in dokaj varne gradnje.
Danes si ne more vsak privoščiti gradnje nove hiše, včasih je to sistem omogočal, marsikateri pa so malce ” pošušmarili ” in najemali ljudi, da so pomagali pri gradnji hiše, a o tem niso imeli velikega pojma. Lastniki bodoče hiše so s tem malce prišparali, danes pa je to ” šparanje ” že marsikoga teplo.
Dare, poglej si malo tiste stare hiše po Krnicah, Masorah, Kanomlji in drugih okoliških vaseh, kako so grajene. Oglej si tudi tiste, ki so stare okoli 20 let. Vezava tramov, vrsa in material kritine, vrsta opeke,…
Drugo je spet ameriški način gradnje, ampak o tem ne bi, ker sovražim amerikanizacijo, ampak se na žalost ne da preko nje oz. brez nje.
Menim, da je tale ” dohtar ” nekako zadel bistvo in ga razumem kaj je želel povedati, le izrazil se je malce narobe. V osnovi pa ima prav.
17.7. 2008 ob 17:49
dare, ker se je debata okoli sladoleda pričela na tem blogu, naj povem, da je Swislar uspešno preivel srečanje s Ksantipo, ki ga je, istočasno, “olajšala” za tisto, kar ji je obljubil.
Skratka, hočem reči, da sva se imela fajn
Pa če koga zanima, ob 18.15 bo menda nekaj /tudi/ o naju na RA I.
17.7. 2008 ob 19:21
čez sigurnost ga ni.Fino je imeti občutek,da se lahko nekam umakneš.V takem tornadu bi bil beg v gozd slaba rešitev.Če živiš na oddaljeni lokaciji,moraš na vse misliti.V primeru katastrofe bi bili najbrž zadnji na vrsti za reševanje.
17.7. 2008 ob 20:17
@claudyka, očitno imaš nekaj pojma o bajtah, moram priznati
! Ampak bom ti pa glede nekaterih ugotovitev malo ugovarjal.
-glede tistega šušmarjenja…kolikor meni nese spomin in logika je bilo takšno (pogojno rečeno) šušmarjenje edina varianta sploh. Takšno delo je omogočalo stanje v družbi,kar pomeni, da je bilo za delo dovolj ljudi in da je še obstajal duh solidarnosti. Nikakor pa se ne morem v celoti strinjati, da ti ljudje niso imeli pojma. V 60 ih in 70 ih se je npr. pr Far gradilo toliko hiš, da so ti “malavarji” ali “caraharji” v nekaj letih postali mojstri, da jim ni bilo kaj reči. Ti možje so znali delati preprosto vse. Vsekakor pa je bil za vsak projekt najet mojster , ki je bedel nad izvedbo. Glede mojstra tudi danes ni posebno drugače, le da je danes najbolj važno, da ima licenco in pooblaščeno firmo. Namesto nekdanjih malavarjev pa lahko tip s sabo mirne duše pripelje ekipo Šiptarjev ali Bolgarov pa ajde zalavfaj mješalic.
Drugače je seveda tudi z družabnega vidika. Nihče nima več časa, nihče teh del ne zna več. Nihče tudi več ne ve za vse tiste štose ob zalivanju “plat” in za likofe potem ko se zatakne smrečica na “rušt”.
Nekaj teh sprememb gre pripisati tudi zakonodaji, saj je v teh časih treba biti jako prewviden komu pustiš, da pleza po tvoji strehi ali, da napeljuje elektriko po novogradnji.
Nekaj “šušmarjenja” bi si upal v tistih časih pripisati pomanjkanju materiala, saj je bilo kljub temu, da je , kot praviš, sistem nekaj omogočal , po drugi strani prava muka speljati nekatere stvari. povprašaj malo starejše kako so stali v vrstah za nekaj sto kil cementa!!
Glede starih bajt v Krnicah (in Jagrščah!
) sem malo v zadregi saj ne vem kaj imaš v mislih. Stoletne bajte , posebno večje , so prave mojstrovine, posebno če pomislimo na pogoje, ki so jih mojstri imeli. Nekatere stvari si je preprosto težko zamisliti kako so jih naredili. Kako so spravili na vrh hriba vse tiste tonske ogelne kamne, kako so ročno stesali vsa ostrešja, kako so zidali samo z apneno malto brez cementa.
Vendar po drugi strani….bajte se res niso podrle, vendar so ratale vegaste, zmajane- Zidane so s kamna in v stenah je veliko lesa, zato se ne podrejo ampak začne zidove stegovati in pojavljajo se razpoke. Izolacija je obupna , vsaka posodobitev (menjava instalacij, centralna kurjava….) veliko težja in dražja kot v novejših hišah. Popolne obnove se ne loti skoraj nihče. Takšne hiše so torej ( po mojem) mojstrsko, spoštovanja vredno delo, vendar za današnja tudi najnižja merila že zelo veliko časa dobre samo še za rušenje.
Dogodek, ki je sprožil to naše modrovanje je bil izreden primer. Gradnja bunkerjev, ki zaboga ne bi mogli biti uničeni v nobeni še tako hudi stihiji, seveda ni realna opcija.
Profesor, ki se je s svojim veleumnim govorjenjem pojavil v dnevniku na večer , ko si nekateri še niti niso uredili zasilnih bivališč pa je bil po mojem , kljub nekaterim tvojim (vašim ) dobrim argumentom, najmanj neprimeren.
Fajn bi bilo pa vedeti, kakšno hišo ima tip
!?
Lep pozdrav!
17.7. 2008 ob 20:23
@swislar, drva, zgolj drva. Ja, saj vem , da ni čas, ko bi človek pomislil na kurjavo !!
@mica, 18h15′ sem zamudil. Sem se nekaj uganjal tam gor po podeželju
! Drugače pa…fino, da sta se srečala. Prijeten sogovornik, a ne ?
! lp
Aja, glede tega kaj se je pa sploh dogajalo pa tudi samo bežno nekaj vem in bi bilo vesel še kakšnega namiga. Tista na RA1 je ,kot že rečeno, šel mimo mene
@ditka, povštr na glavo pa mižat!!!!
17.7. 2008 ob 20:30
@dare - aha, no, zakaj pa ne, te grejejo poleti in pozimi, dvojni efekt! Na srečanju na letnem vrtu DSP pa je MMC predstavil Blogozijo in avtorje, ki smo bili izbrani. Mica je pa celo otvorila osebne predstavitve avtorjev, sam pa sem bil kot protiutež pretežni ženski populaciji. Bilo je….zanimivo!
@Mica - pleasure was mine!! Res je bilo fajn! Prav lepo je spoznati blogerja še v fizični obliki. Zanimiva “kasta” smo, kajne?
17.7. 2008 ob 21:04
ja…prav imaš- bilo je zanimivo, mogoče le za odtenek premalo “domače”.
) je bilo malo.
Takih kot ti (ki me je korajžno pocukal za rokav, jaz sem pa itak že v naprej vedela, da je to swislar pa nihče drug
Nekje sem prebrala, da je bil tudi Martin, ampak…kako že pojejo Frajkinslerji ….
Pa tako lep je tisti vrt za stavbo Društva pisateljev….
18.7. 2008 ob 23:44
Da se malo na hiše in neurje vrnemo!
Poleg same izvedbe hiše, ostrešja, je zelo važna tudi lokacija! V zgodnjih šestdesetih letih, smo imeli tako vrtinčasto neurje pri nas. “Pometlo je kar nekaj ostrešij, celo streho je prestavilo za kakih dvajset metrov dalje od hiše, ki jo je pokrivala, pri tem pa se ni razbilo niti četrt strešnikov. Igra narave. Vendar so me starci že tedaj opozorili, da je odkrilo samo nove hiše. Ker so bile postavljene na mestih, kjer “stari” niso gradili. Ali pa morda so, pa jim je že prej porušilo?
Kasneje, po potresu, so nove hiše zgradili ob reki, na njivi, ki je bila še deset let prej poplavljena ob večjih povodnjih. Samo vprašanje časa je, kdaj jih bo spet zalilo? Toda tista njiva je bila edina lokacija, kamor so brez velikih stroškov lahko prišli z vso mehanizacijo.
Torej, napake so, v projektih in izvedbah, ljudje pa rabijo pomoč, dobro besedo, ne pa “sami ste si krivi”!
19.7. 2008 ob 00:07
dare,
ne bodi užaljen, a je res tako. S šparanjem materiala si lahko zajebeš vse.
“Ker ljudje niso pričakovali neurij”. Lahko pa bi jih.
Si misliš, da bi to bilo grajeno iz “kartona”? Bi vsa Slovenija uničena!
Že res, da ti ljudje ne potrebujejo take razlage, sedaj, in jim je treba pomagat. A naj se naučijo za naslednjo katastrofo.
In nikar ne bodi jezen. Ta doktor ni želel nikomur slabega. Pravzaprav jim je dal (nam je dal) dober nasvet.
19.7. 2008 ob 07:45
Dare, še dobro da sem oddajo gosta v TV dnevniku RTV Slovenija prespal. Tako se mi ni potrebno preveč razburjati. Je pa Bine, kot v skromni opazovalec dobro zadel bistvo.
Omenil bi samo nekaj, občina je tista, ki veleumno določa, kje bomo gradili hiše.
19.7. 2008 ob 14:08
@bin, temu pa lahko samo pritrdim. Poznam tudi primere starih bajt, ki so na prvi pogled grajene na neracionalnih krajih vendar pa se če pogledamo podrobneje izkaže, da tja ne tolče strela in , da je tam zatišje pred hudim vetrom. Ja, včasih so ljudje imeli za te stvari čas in modrost. Pa tudi prostorski plani , kot pravi Grison jim niso diktirali lokacije.
@vlatka, zakaj naj bi bil jaz užaljen. Užaljen bi lahko bil kakšen od ljudi,ki mu ne gre očitati nič iz tega spiska pa mu je vseeno sfižilo bajto. Na slikah sem videl nekaj demoliranih novogradenj in za te sem 100% prepričan , da se pri njih ni šparalo z materialom. Pred vsem kar nas lahko ekstremega doleti pa se vendar tudi ne moremo zaščititi.
@grisson, tvoja strategija tudi ni napačna. Dnevnikov in cajtengov čimmanj pa so živci bolj mirni
!
19.7. 2008 ob 17:45
Če ne moreš pomagati,vsaj ne škoduj.Tako pravi pregovor,ki bi si ga dotični strokovnjak lahko zapomnil.To,da so si marsikje zaradi denarne stiske ljudje pomagali sami pri gradnji strehe nad glavo,,verjetno ni niti pomislil.Da pa so strehe osnovnih šol kar po vrsti zletele v nebo,delali so jih pa strokovnjaki,ki jih je najela država bi pa lahko vedel,pa ni niti pisnil o teh “strokovnih” zmazkih
19.7. 2008 ob 18:21
O tem se je pa Jelinčič razgovoril. Prav razpištolil se je na to temo!
21.7. 2008 ob 07:06
Ne boš verjel, v zadnjem dežju je tudi moja streha zamočila, v mansardnem delu sem se strašno bala, da bom na glavo dobila cel strop, ki je iz mavčnih plošč.
Še dobro, da sem zavarovana in so mi iz zavarovalnice takoj poslali asistenco, kleparja krovca ne bi dobila zlepa, tako so zasedeni.
21.7. 2008 ob 10:17
@nevenka, ja , tudi o tem je že bilo govora v komentarjih. Očitno bomo morali za znosno stopnjo “varnosti” poskrbeti sami. Tako, po amerikansko! Zavarovali bomo svoja stanovanja, avte, zdravje, življenje, jahte, snežne skuterje, plazemske TV-eje, čevlje in računalnike. In nič se nam ne bo več moglo zgoditi. Za vse zaplete bomo imeli vsak svojega odvetnika , ki bo budno pazil kje je mogoče koga vsaj malo tožiti. Vse to nam bo kljub varnosti povzročalo prekomerno dozo stresa in omisliti si bomo morali še vsak svojega psihoterapevta. Ja, potem pa bo
!!
Sicer se pa hecam. Prav dobro, da si zadeve spešno uredila. Z obrtniki je pa menda že od nekdaj tako, da jih je cel kup….razen takrat ko jih rabiš
!!!
21.7. 2008 ob 13:07
Vse skupaj je ena velika katastrofa s strani gospodov dr.-jev. Sramotno!
Sramotne so tudi poteze zavarovalnic. Ne spomnim se natanko kje sem slišala, mislim pa da je bilo po Valu 202, pa tudi ne vem, kdo je to izjavil, in sicer: Te strehe so bile že tako ali tako stare”. so WHAT?!? Če so imeli ljudje stare strehe, torej gre se za salonitne plošče - pa kaj?? Kaj torej to pomeni, da niso upravičeni do uveljavitve povračila škode?? Mislim, ne morem verjeti temu, kar slišim.
Če se bodo zavarovalnice zafrkavale na tak način in iskale vse možne luknje, da bi se izognile nekaterim odškodninskim zahtevkom, potem ne upam niti pomisliti na to, kaj bo šele s tistimi, ki določenih površin niso imeli zavarovanih. Pa čeprav jim obljubljajo t.i. občinsko pomoč.
Vsi vemo, kaj se je zgodilo v Železnikih s to pomočjo. In kaj so z denarjem, ki so ga prejeli po 9 mesecih ”uspeli” sanirati. N od nič.
21.7. 2008 ob 13:16
hm…kaj pa je bilo v Železnikih?
Je tam še isto razdejanje kot dan po poplavah?
22.7. 2008 ob 22:21
dare,
enako bi se lahko spraševali ob plazovih, pa ob potresih, pa ob poplavah…In vedno bi se postavil: ČE?
Čeja ni. Je samo narava, ki se je na da ukrotiti.
Tudi mlad človek umre, pa ima vse življenje pred sabo.
Ostati živ ob vsem, kar se dogaja, je v določenih trenutkih najhujša, lahko pa odrešujoča misel.
Če si zdrav, si lahko še pomagaš. Če nisi, adijo zbogom.
Kaj pa če bi tem ljudem “odneslo” ljudi?
Sem prepričana, da bi vsak od teh dal hišo za to, da bi človek ostal.
Jaz bi za svojega brata dala življenje, kar se je skoraj zgodilo, kaj šele hišo ali kakrkoli materialnega že…..
Človek mora biti zadovoljen s tistim, kar ima. Pa čeprav golo življenje.
Kruto, a resnično….